Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (10.926-10.950)
- krvodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor da, daje kri: zbralo se je veliko prostovoljnih krvodajalcev ♪
- krvodajálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od krvodajalec: že več let je krvodajalka ♪
- krvodajálski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na krvodajalce ali krvodajalstvo: organizirati krvodajalsko akcijo / krvodajalska izkaznica, značka ♪
- krvodajálstvo -a [ls in u̯s] s (ȃ) dejavnost krvodajalcev: krvodajalstvo se je v zadnjem času zelo razmahnilo; organizatorji krvodajalstva ♪
- krvolítje -a s (ȋ) knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: dovolj je bilo krvolitja; prišlo je do strašnega krvolitja ♪
- krvolóčen -čna -o prid., krvolóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoločen lev, tiger; krvoločna čreda volkov; krvoločne zveri // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoločen vladar / krvoločen človek / na obrazu se mu je pojavil krvoločen nasmeh 2. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: napadli so ga krvoločni komarji; sestradane, krvoločne živalice ♪
- krvolóčnež -a m (ọ̑) nav. ekspr. krvoločen človek: takšnih bojev so se udeleževali brezsrčneži in krvoločneži ♪
- krvolóčnica -e ž (ọ̑) nav. ekspr. krvoločna ženska: brezčutna krvoločnica ♪
- krvolóčnik -a m (ọ̑) star. krvoločen človek: nasilja krvoločnikov ♪
- krvolóčnost -i ž (ọ́) nav. ekspr. lastnost, značilnost krvoločnega: krvoločnost zveri / slabš. znan je bil po svoji krvoločnosti ♪
- krvolòk in krvolók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž. krvoločna zver: volk je znan krvolok // krvoločen človek: krvoloki so mu ubili sina ♪
- krvolúžen -žna -o prid. (ū) tisk., v zvezi krvolužna sol sol, ki se uporablja pri jedkanju filma ♪
- krvomóčen -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na krvomočnost: krava je postala krvomočna ♪
- krvomóčnica -e ž (ọ̑) bot. rastlina z deljenimi ali nedeljenimi listi in modrimi, vijoličastimi, rožnatimi ali belimi cveti, Geranium: natrgati si šopek krvomočnic / srebrna krvomočnica ♪
- krvomóčnost -i ž (ọ̄) vet. izločanje krvi s sečem, navadno pri govedu: to bolezen spremlja krvomočnost ♪
- krvoprelítje -a s (ȋ) knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: prišlo je do strašnega krvoprelitja; narediti konec krvoprelitju ♪
- krvoséčnost -i ž (ẹ̄) med. izločanje krvi s sečem: pogost znak te bolezni je krvosečnost ♪
- krvosès in krvosés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: oduren priganjač in krvoses; vaški krvosesi; bil je pravi krvoses delavcev // nav. ekspr. žival, ki (rada) pije, sesa kri: brenclji so pravi krvosesi ♪
- krvosésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na krvosese: krvosesna podlasica / krvosesni denarni mogotci ♪
- krvoskrúnec -nca m (ȗ) kdor ima spolne odnose z najožjim (krvnim) sorodnikom: obsojen je bil kot krvoskrunec ♪
- krvoskrúnka -e ž (ȗ) ženska oblika od krvoskrunec: krvoskrunka in morilka ♪
- krvoskrúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na krvoskrunce ali krvoskrunstvo: krvoskrunska ljubezen / živeti v krvoskrunskem razmerju ♪
- krvoskrúnstvo -a s (ȗ) spolni odnosi med najožjima (krvnima) sorodnikoma: zagrešiti krvoskrunstvo; vzrok za krvoskrunstvo / živeti v krvoskrunstvu ♪
- krvoslédec -dca m (ẹ̑) lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi: glasen lajež krvosledcev ♪
- krvosléden -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž., v zvezi krvosledni pes barvar, krvosledec: trop krvoslednih psov ♪
10.801 10.826 10.851 10.876 10.901 10.926 10.951 10.976 11.001 11.026