Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (10.626-10.650)



  1.      kovína  -e ž (í) neprozorna, navadno trdna kovna snov s sijajem in dobro prevodnostjo: ulivati kovino; primesi v kovinah; prevleka iz kovine; industrija za predelavo kovin; les in kovine / barvaste ali neželezne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; rdeča kovina baker; železne kovine železo in železove zlitinekem. kovina element, ki tvori s kisikom bazični oksid in s kislinami sol; alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen; korozija kovin; metal. gnesti kovine oblikovati kovine s stiskanjem, valjanjem, vlečenjem; obdelovati kovino spreminjati obliko kovine z odrezovanjem; taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; čiste kovine brez kakršnihkoli primesi; lahke, težke kovine; mehke kovine z majhno trdoto; plemenite ali drage ali žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; redke kovine; lahko, težko taljive kovine; ugotavljati čistino kovine količino, odstotek čistih žlahtnih kovin v kovinah in zlitinah; min. samorodna kovina
  2.      kovínar  -ja m () delavec v kovinski industriji: zaposlen je kot kovinar // delavec v barvasti metalurgiji
  3.      kovínarski  -a -o prid. () nanašajoč se na kovinarje ali kovinarstvo: kovinarska delavnica; obiskuje kovinarsko šolo / kovinarska industrija kovinska
  4.      kovínarstvo  -a s () 1. dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem, obdelovanjem kovin: razvoj kovinarstva 2. veda o pridobivanju barvastih kovin: ima izpit iz kovinarstva
  5.      kovínast  -a -o prid. (í) redko kovinski: kovinasta cev, posoda / govoril je s kovinastim glasom / kovinasta barva kovínasto prisl.: kovinasto zeleni hrošči
  6.      kovino...  ali kovíno... prvi del zloženk () nanašajoč se na kovino: kovinostrugar
  7.      kovínostrugár  -ja m (-á) delavec, ki struži kovine: sprejeti v službo kovinostrugarja
  8.      kovínski  -a -o prid. () nanašajoč se na kovino: a) kovinski izdelki; kovinski vijak; kovinska cev; kovinska embalaža; kovinska galanterija; kovinska konstrukcija; kovinska palica, plošča, posoda b) kovinski lesk, sijaj; kovinski okus okus po kovini; kovinske in nekovinske lastnosti / ekspr. govoriti s kovinskim glasom z zvonkim, ostrim glasom / kovinska barva c) dela v kovinski stroki; kovinska industrija industrija, ki oblikuje, obdeluje kovine v končne izdelkefiz. kovinski barometer kovinska priprava za merjenje zračnega pritiska; aneroid; kem. kovinski oksid spojina kovine s kisikom; obrt. kovinsko pohištvo pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; teh. kovinska elektroda; kovinska žaga žaga za rezanje kovin kovínsko prisl.: perje se mu kovinsko sveti; kovinsko modra morska gladina; hrošč kovinsko zelene barve
  9.      kóvnica  -e ž (ọ̑) delavnica, obrat za izdelovanje kovanega denarja: zlato pošiljajo v kovnice / državna kovnica / kovnica denarja // zastar. kovačnica: stopil je v kovnico po žago
  10.      kóvničar  -ja m (ọ̑) delavec v kovnici: zaposlen je kot kovničar
  11.      kóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kovničarje ali kovnico: kovniški material / kovniško delo / kovniški obrat
  12.      kóvnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost kovnega: kovnost jekla / preizkus kovnosti
  13.      kóvter  -tra m (ọ́) nižje pog. prešita odeja: odeti, pokriti se s kovtrom
  14.      kozáštvo  -a s () v carski Rusiji miselnost, lastnosti kozakov: duh starega kozaštva // redko kozaki: poveljevati kozaštvu
  15.      kozàv  -áva -o prid. ( á) 1. ki ima brazgotine od prebolelih koz: kozav obraz / kozav človek 2. bolan za kozami: kozava živina
  16.      kozávec  -vca m () redko kozav človek: kozavec se je kislo nasmehnil
  17.      kozávost  -i ž (á) značilnost kozavega: kozavost obraza ◊ agr. nabrekline, ki jih na rastlinah povzročajo nekateri zajedavci
  18.      kozičàv  -áva -o prid. ( á) redko nekoliko kozav: kozičav obraz / kozičav mož
  19.      kozličevína  -e ž (í) 1. usnje iz kozličje kože: denarnica je bila iz kozličevine 2. kozličje meso: jesti kozličevino
  20.      kôzlov  -a -o tudi kozlóv tudi kozlòv -óva -o prid. (ó; ọ́; ọ́) nanašajoč se na kozle: kozlovi bobki; kozlova koža / kozlova pečenka
  21.      kozlovína  -e ž (í) 1. usnje iz kozje kože: čevlji, hlače iz kozlovine / predelava kozlovine kozje kože 2. kozje meso: pečena mlada kozlovina
  22.      kozlóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kozle: kozlovska koža / ima rjave brke in kozlovsko brado
  23.      kozmonávt  -a m () kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec: polet kozmonavta; izstrelili so vesoljsko ladjo s tremi kozmonavti
  24.      kozmonávtika  -e ž (á) veda o poletih v vesolje: razvoj kozmonavtike
  25.      kozmonávtka  -e ž () ženska oblika od kozmonavt: bila je prva kozmonavtka

   10.501 10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA