Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (10.451-10.475)



  1.      konspiratíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na konspiracijo: konspirativno delovanje / zbirali so se v konspirativne organizacije / konspirativno ime tajno, ilegalno konspiratívno prisl.: organizacija je delala strogo konspirativno
  2.      konspiratívnost  -i ž () lastnost, značilnost konspirativnega: konspirativnost informacij / borili so se v ilegalnosti in strogi konspirativnosti
  3.      konstitutíven  -vna -o prid. () publ. ki določa bistvo, vsebino česa; bistven, pomemben: konstitutivni elementi materije / obrazložiti konstitutivna načela znanstvene dejavnosti ◊ jur. konstitutivna odločba odločba, ki ustvarja novo pravno razmerje
  4.      konstruktíven  -vna -o prid. () 1. ki pomaga k ureditvi, izboljšanju česa; ustvarjalen, ploden: konstruktivni pogovori; konstruktivna politika; kritika naj bo konstruktivna; konstruktivno delo / konstruktivna kazen 2. redko konstrukcijski: konstruktivni material / konstruktivni deli gradbenega objekta konstruktívno prisl.: konstruktivno kritizirati; konstruktivno in funkcionalno neoporečno zasnovana arhitektura
  5.      konstruktivíst  -a m () predstavnik konstruktivizma: ruski konstruktivist; kubisti in konstruktivisti
  6.      konstruktivístičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na konstruktiviste ali konstruktivizem: konstruktivistična smer / konstruktivistično slikarstvo 2. publ. ustvarjalen, graditeljski: pojav konstruktivističnega aktivizma
  7.      konstruktivízem  -zma m () umetnostna smer po prvi svetovni vojni, ki pod vplivom tehničnega razvoja poudarja obliko, konstrukcijo: ruski konstruktivizem; futurizem in konstruktivizem
  8.      konstruktívnost  -i ž () lastnost, značilnost konstruktivnega: poudarja konstruktivnost kritike; konstruktivnost politike
  9.      kontemplatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kontemplacijo: moti jo njegova kontemplativna narava / kontemplativno pojmovanje umetnosti
  10.      kontemplatívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost kontemplativnega: kontemplativnost njihove estetike / bil je nagnjen h kontemplativnosti in opazovanju
  11.      kóntragovórnik  -a m (ọ̑-ọ̑) knjiž. kdor nastopi v svojem govoru proti govoru prejšnjega govornika, protigovornik: oglasil se je kontragovornik
  12.      kóntraobveščeválen  -lna -o prid. (ọ̑-) ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih obveščevalcev, protiobveščevalen: kontraobveščevalni policijski uradniki / kontraobveščevalna služba
  13.      kóntrarevolúcija  -e ž (ọ̑-ú) gibanje proti revoluciji z namenom uničiti njene dosežke in vzpostaviti prejšnje stanje, protirevolucija: bil je pristaš kontrarevolucije; revolucija in kontrarevolucija
  14.      kóntrarevolucionár  -ja m (ọ̑-á) kdor nasprotuje revoluciji ali sodeluje v gibanju proti njej, protirevolucionar: bil je kontrarevolucionar; ustaši in kontrarevolucionarji
  15.      kóntrarevolucionáren  -rna -o prid. (ọ̑-ā) ki je proti revoluciji: kontrarevolucionarno gibanje
  16.      kontrastíven  -vna -o prid. () lingv. ki pojave enega jezika proučuje glede nasprotja, primerjave z drugim jezikom, protistaven: kontrastivna obravnava slovenskega in angleškega jezika / kontrastivna slovnica
  17.      kontrovêrza  -e ž () knjiž. nasprotje, nasprotnost: navedel je glavne kontroverze v sodobni psihologiji / usodna kontroverza med umetnikom in gledalcem // spor, prepir: delo je povzročilo ostre znanstvene kontroverze
  18.      kónva  -e ž (ọ̑) zastar. kangla: nalivati vodo v konvo / konva za mleko // vrč, ročka: majolike in konve
  19.      konvéjer  -ja m (ẹ̑) teh. naprava za krožno neprekinjeno prevažanje (pol)izdelkov po tiru pod stropom: transporterji in konvejerji / drsalni konvejer
  20.      konvékcija  -e ž (ẹ́) fiz., navadno v zvezi tolpotna konvekcija prenašanje toplote zaradi gibanja snovi: konvekcija v napeljavi centralne kurjave / konvekcija v zraku
  21.      konvekcíjski  in konvékcijski -a -o prid. (; ẹ́) nanašajoč se na konvekcijo: konvekcijski tokovi ♦ teh. konvekcijska električna peč; konvekcijsko gretje
  22.      konvéksen  -sna -o prid. (ẹ̑) izbočen, izbokel: zrcalo je konveksno / konveksne ploskve ♦ fiz. konveksne ali zbiralne leče leče, ki so ob robu tanjše kot na sredini; geom. konveksni kot kot, večji od 180° in manjši od 360°; konveksna funkcija funkcija, katere slika je glede na koordinatni sistem konveksna
  23.      konvéksnost  -i ž (ẹ̑) izbočenost, izboklost: konveksnost ploskve
  24.      konvéncija  -e ž (ẹ́) 1. dogovor, sporazum, zlasti med državami, ustanovami, podjetji, pogodba: podpisati konvencijo / skleniti konvencijo / temeljiti na konvenciji; držati se mednarodnih konvencij; konvencija o prepovedi nuklearnega orožja / družbena konvencija; podpisali so kulturno konvencijo med obema državama ♦ jur. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; konzularna konvencija ki ureja zlasti poslovanje konzulov; ženevske konvencije meddržavni dogovori, zlasti o zaščiti Rdečega križa iz leta 1864, 1906 in 1929; ptt meddržavna poštna konvencija 2. nav. mn., knjiž., navadno s prilastkom ustaljene navade, (družbene) norme: otresti se togih konvencij; je proti konvencijam meščanske družbe 3. v ameriškem okolju zbor(ovanje), skupščina: na svoji konvenciji so se odločili za nove akcije / demokratska konvencija; končati konvencijo republikanske stranke
  25.      konvencíjski  in konvéncijski -a -o prid. (; ẹ́) nanašajoč se na konvencijo: pospeševati konvencijske ukrepe z državami / konvencijsko ozemlje

   10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501 10.526 10.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA