Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (10.251-10.275)



  1.      ključávnica  -e ž () 1. priprava, ki zapira kaj tako, da se lahko odpre samo s ključem: kupiti ključavnico; ključavnico odpreti, zakleniti / ključavnica se je zaskočila / cilindrična ključavnica ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem; dozična ključavnica ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado; električna ključavnica; patentna ključavnica; pohištvena, stavbna ključavnica; verthajm(ska) ključavnica ♦ teh. kretnična ključavnica // priprava, pritrjena navadno na vrata z odprtino za ključ: vtakniti ključ v ključavnico / gledati skozi ključavnico odprtino ključavniceekspr. daj si ključavnico na usta nehaj govoriti, molči 2. nar. gorenjsko narcisa: natrgati šopek ključavnic
  2.      ključávničar  -ja m () kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem manjših kovinskih predmetov, zlasti ključev, ključavnic: mehaniki in ključavničarji / je kvalificiran ključavničar / orodni ključavničar ki se ukvarja z izdelovanjem in vzdrževanjem orodja za obdelavo kovin; strojni ključavničar ki zna ravnati s stroji za obdelavo kovin
  3.      ključávničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na ključavničarje ali ključavničarstvo: ključavničarsko kladivo, orodje / ključavničarska obrt / ključavničarski vajenec
  4.      ključávničarstvo  -a s () obrt za izdelovanje in popravljanje manjših kovinskih predmetov, zlasti ključev, ključavnic: mizarstvo in ključavničarstvo / splošno ključavničarstvo; stavbno, strojno ključavničarstvo // podjetje, delavnica za to obrt
  5.      ključávničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na ključavnico: ključavnična vzmet / vrata z veliko ključavnično luknjo
  6.      kljukovít  -a -o prid. () zastar. ovinkast, vijugast: kljukovita cesta / plašč s kljukovitim vzorcem
  7.      kljúvanje  in kljuvánje -a s (ú; ) glagolnik od kljuvati: kljuvanje piščancev / čutil je kljuvanje v rami
  8.      kljúvati  -am in kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljújem nedov., kljúval tudi kljuvál (ú; á ú) 1. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoš kljuva zrnje; ptice so vneto kljuvale črvičke / kokoši so začele kljuvati zobati // udarjati, tolči s kljunom: žolna kljuva po deblu / kokoš kljuva pišče 2. brezoseb. imeti ostre, ponavljajoče se bolečine: v prstu mi kljuje; v sencih mu je neznosno kljuvalo 3. ekspr. povzročati neugoden duševni občutek: v njem je kljuvala zavest krivde; v srcu ji kljuje skrb; brezoseb. v duši mu je neprestano kljuvalo kljúvati se, tudi kljuváti se tepsti se (s kljunom): petelina sta se kljuvala
  9.      klobučárstvo  -a s () klobučarska obrt: pomen šivalnega stroja za šiviljstvo, krojaštvo, klobučarstvo / preživlja se s klobučarstvom z opravljanjem klobučarskega poklica
  10.      klobučevína  -e ž (í) blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih, navadno volnenih vlaken ali zajčjih dlak: klobuk iz klobučevine / volnena klobučevina
  11.      klobučevínast  -a -o prid. (í) ki je iz klobučevine: nosi klobučevinaste copate, škornje
  12.      klopotàv  -áva -o prid. ( á) nav. ekspr. ki klopota: klopotava igrača / pločevinasto klopotav glas
  13.      klórkávčuk  -a m (ọ̑-) kem. kloriran naravni kavčuk
  14.      klórov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na klor: klorova kislina, spojina / klorova voda raztopina klora v vodi
  15.      klôščevec  -vca m (ó) bot. grm z zelo širokimi listi, iz semen katerega se pridobiva ricinovo olje, Ricinus communis: plantaže kloščevca
  16.      klóvn  -a m (ọ́) komedijant, burkež z značilno namazanim obrazom: nastop klovna / cirkuški klovn
  17.      klóvnovski  -a -o prid. (ọ́) klovnski: klovnovski obraz / klovnovski prizor; sam.: njene oči so imele nekaj klovnovskega na sebi
  18.      klóvnski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na klovne: klovnski humor; klovnska šala / zabavajo ga klovnski prizori klóvnsko prisl.: imel je klovnsko resen obraz
  19.      klóvnstvo  -a s (ọ́) lastnosti ali ravnanje, značilno za klovne: režiser njegovega klovnstva ni zabrisal; pren., ekspr. politično klovnstvo
  20.      klubáštvo  -a s () žarg. (navdušena) pripadnost klubu, zlasti športnemu: očitajo jim klubaštvo / klubaštvo v športnih organizacijah sebično, ozko pojmovanje ali ravnanje
  21.      klúbovec  -vca m () žarg. član kluba: klubovci so pri plezanju dosegli drugo mesto / je vnet klubovec pripadnik kluba, zlasti športnega
  22.      kmetávz  tudi kmetávs -a m () slabš. kmet: skopi kmetavz ga spet ni izplačal; ti hribovski kmetavzi / imenoval jih je tepce in kmetavze
  23.      kmetávzar  -ja m () slabš. kmet: je navaden kmetavzar; obnaša se kot pravi kmetavzar / ne bodi tak kmetavzar
  24.      kmetávzarski  -a -o prid. () nanašajoč se na kmetavzarje: nosi kmetavzarske škornje / imajo kmetavzarske navade
  25.      kmetávzarstvo  -a s () slabš. neotesanost, nerodnost: otresi se že tega kmetavzarstva / to so posledice kmetavzarstva pri nas

   10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA