Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (10.201-10.225)
- klaviríst -a m (ȋ) ekspr. kdor igra klavir; pianist: nastopil je znan klavirist; violinisti in klaviristi ♪
- klavírski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klavir: klavirske tipke / klavirska spremljava / klavirski večer ♦ muz. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali instrumentalno-vokalne skladbe za klavir; klavirski koncert koncert za klavir in orkester; klavirski trio ansambel, sestavljen iz violine, violončela in klavirja; skladba za tak ansambel; klavirska harmonika harmonika s klaviaturo; klavirska skladba ♪
- klávnica -e ž (ȃ) stavba, prostor za klanje živali: stanuje zraven klavnice; gnati, peljati živino v klavnico / perutninska klavnica; pren., ekspr. strahotna vojna klavnica ♦ agr. industrijska klavnica v kateri se meso zaklanih živali predeluje v mesne izdelke ♪
- klávničar -ja m (ȃ) kdor dela v klavnici: dela kot klavničar ♪
- klávničen -čna -o prid. (ȃ) redko klavniški: klavnični odtok / klavnični odpadki klavni ♪
- klavnína -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za zakol živali: plačati klavnino ♪
- klávniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klanje ali klavnico: klavniški hlevi; klavniško dvorišče / klavniška industrija / klavniški odpadki klavni ♪
- klávnost -i ž (ȃ) agr. uporabnost zaklanih živali, izražena navadno v odstotkih: nizka, visoka klavnost ♪
- klávrn -a -o prid., klávrnejši (á) nav. ekspr. 1. ki vzbuja pomilovanje, navadno zaradi videza: klavrn človek; bil je tih in klavrn / žival je nekam klavrna / spregovoril je s klavrnim glasom / klavrne razmere; klavrno življenje / klavrn konec 2. s širokim pomenskim obsegom slab, nezadovoljiv: bil je bolj klavrn večer / klavrno vreme / govoril je v klavrni francoščini / kritika je bila bolj klavrna / klavrno razpoloženje 3. nezadosten, majhen: dobila je klavrno doto; klavrne plače klávrno prisl.: držati se klavrno; predstava je klavrno propadla ♪
- klávrnost -i ž (á) značilnost klavrnega: klavrnost življenja / ve za vzroke njene klavrnosti ♪
- klávski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klavce ali klanje: ni hotel več opravljati svojega klavskega posla / klavski nož ♪
- klavstrofobíja -e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred zaprtim prostorom ♪
- klávščina -e ž (ȃ) redko klavnina: zaračunati klavščino ♪
- klávzula -e ž (ȃ) besedilo, pripomba, ki natančneje določa ali omejuje veljavnost pogodbe, listine: pogodbi pripisati klavzulo / s klavzulo omejen / na spričevalu je klavzula glede veljavnosti; po tej klavzuli se ne sme nihče vmešavati ♦ jur. blagovna, devizna, valutna, zlata klavzula pri kateri je osnova za določitev vrednosti pogodbene dajatve blago, devize, valuta, zlato; klavzula največjih ugodnosti klavzula v mednarodnih trgovinskih pogodbah, ki zagotavlja državam podpisnicam enake pogoje pri trgovanju ♪
- klavzulírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. določiti klavzulo: klavzulirati in potrditi / klavzulirati pogodbo ♪
- klavzúra -e ž (ȗ) 1. rel. predpis glede prepovedi vstopa drugim osebam v samostanske prostore: prelomiti, spoštovati klavzuro / samostanska klavzura // del samostana, v katerega nimajo dostopa zlasti osebe drugega spola: iti v klavzuro 2. žarg., šol. klavzurna naloga: pisali smo klavzuro ♪
- klavzúren -rna -o prid. (ȗ) šol., navadno v zvezi klavzurna naloga nadzorovani pismeni del zaključnega izpita, navadno na fakulteti: pisati klavzurno nalogo ♪
- klécav -a -o prid. (ẹ̄) ki (rad) kleca: klecav berač / klecave noge / prišel je s klecavimi koraki klecajočimi ♪
- klečeplástvo -a s (ȃ) 1. slabš. lastnost klečeplaznega človeka: odbija jo klečeplastvo tega človeka 2. klečeplazenje: hlapčevanje in klečeplastvo pred mogočneži ♪
- klečeplázništvo -a s (ȃ) klečeplastvo: koristolovstvo in klečeplazništvo ♪
- klečevít -a -o prid. (ȋ) poln kleči: klečevito morje ♪
- klečévje -a s (ẹ̑) več kleči, kleči: videlo se je le sivo klečevje ♪
- klékljarstvo -a s (ẹ̑) klekljarska obrt: klekljarstvo je v teh krajih zelo razvito ♪
- klepárstvo -a s (ȃ) obrt za oblikovanje, obdelovanje pločevine: ukvarjati se s kleparstvom / opustil je kleparstvo opravljanje kleparskega poklica // podjetje, delavnica za to obrt ♪
- klepetàv -áva -o prid. (ȁ á) nav. ekspr. ki (rad) veliko govori: klepetave ženske / je precej klepetav ♪
10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301