Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (10.101-10.125)


  1.      kávsati  -am nedov. (ȃ) 1. nav. ekspr. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoši kavsajo travo, zrnje // udarjati, tolči s kljunom: koklja jezno kavsa 2. vulg. spolno občevati kávsati se ekspr. tepsti se (s kljunom): petelina sta se kavsala do krvi // slabš. zelo se prepirati, prerekati: kavsajo se zaradi dediščine ♪
  2.      kavsljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. (narahlo) kavsati: piščanček kavslja zrnca ♪
  3.      kávsniti  -em dov. (á ȃ) nav. ekspr. hitro, sunkovito seči s kljunom po čem: kokoš je kavsnila zrno // udariti s kljunom: papiga ga je kavsnila; pren., ekspr. spet je kavsnil vmes s svojo besedo ♪
  4.      kávstičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na kavstiko: kavstična tekočina / kavstična operacija // knjiž. ki najeda, razjeda snov ali tkivo; jedek: kavstična tekočina ♦ kem. kavstična soda natrijev hidroksid ♪
  5.      kávstika  -e ž (á) med. uničevanje tkiva z razžarjeno, segreto iglo ali z jedkimi kemikalijami; izžiganje, jedkanje: igla za kavstiko ♪
  6.      kavtéla  -e ž (ẹ̑) knjiž. previdnostni ukrep: kavtela zoper zlorabo ♪
  7.      kavterizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo ali z jedkimi kemikalijami; izžigati, jedkati: kavterizirati rano ♪
  8.      kavzálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vzrok, vzročen: kavzalna utemeljenost / kavzalni odnosi ◊ jur. kavzalna zveza zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; med. kavzalna terapija kavzálno prisl.: kavzalno pogojen zgodovinski proces ♪
  9.      kavzalitéta  -e ž (ẹ̑) redko kavzalnost: odkril je kavzaliteto dogajanja ♪
  10.      kavzálnost  -i ž (ȃ) značilnost vzročnega, vzročnost: dokazoval je, da smotrnost ni v nasprotju s kavzalnostjo; absolutna kavzalnost ♪
  11.      kávzativen  in kavzatíven -vna -o prid. (ȃ; ȋ) lingv., v zvezi kavzativni glagol glagol, ki izraža povzročitev dejanja ♪
  12.      kázenskopráven  -vna -o [zǝn] prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na kazensko pravo: kazenskopravni ukrepi; kazenskopravna odgovornost ♪
  13.      kaznív  -a -o prid. (ȋ í) ki zasluži kazen: kaznivo prekupčevanje // jur., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana kazen: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja ♪
  14.      kaznívost  -i ž (í) jur. dejstvo, da je kaj kaznivo: kaznivost dejanja ♪
  15.      kaznoválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaznuje: bil je sodnik in kaznovalec ♪
  16.      kaznoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kaznovanje: kaznovalni organi; uprli so se zoper kaznovalno oblast / kaznovalni ukrepi; sodišče je poostrilo kaznovalno politiko ♦ jur. kaznovalna pravica pravica kaznovanja ♪
  17.      kaznovánec  -nca m (á) knjiž. kdor je kaznovan: mati je kaznovancu odpustila // redko kaznjenec: javil se je bivši kaznovanec ♪
  18.      kaznovánje  -a s (ȃ) glagolnik od kaznovati: v kaznovanju je bil neusmiljen / kaznovanje otroka je zaleglo ♪
  19.      kaznováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) dati, določiti komu kazen: kaznovati otroka; kaznovali so jo zaradi nereda; v šoli so ga kaznovali, ker je motil pouk; milo, ostro kaznovati / fanta so eksemplarično kaznovali / kaznovati zločince; sleparja so kaznovali brez usmiljenja; kaznovati koga z globo, smrtjo / to dejanje se kaznuje z zaporom do enega leta kaznován -a -o: bil je kaznovan za več prestopkov; sam.: kaznovani je moral plačati denarno kazen ♪
  20.      kdóvé  in kdó vé prisl. (ọ̄-ẹ́) izraža negotovost, nedoločnost: kdove ali je zdrava; morda je še živ, kdove; odšel je kdove kam; to je izrezek iz kdove katere revije; prišel je kdove odkod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je kdove kaj; kdove kolikokrat si ga že srečal / ne računajo na kdove kolikšen obisk; nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni kdovekaj prida; odšel je kdovekam ♪
  21.      kedív  -a m (ȋ) zgod., od 1867 do 1914 naslov za egiptovskega vladarja ♪
  22.      kegljávec  -vca m (ȃ) redko kegljač: bil je izvrsten kegljavec ♪
  23.      kegljávka  -e ž (ȃ) redko kegljačica: mednarodno tekmovanje kegljavk ♪
  24.      kélvin  -a m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje temperature po lestvici z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja: temperatura tristo kelvinov [K] ♪
  25.      Kélvinov  -a -o prid. (ẹ̑) fiz., v zvezi Kelvinova lestvica lestvica za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja ♪

   9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA