Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ural, Krasnojarsk Kraj (88-112)


  1.      sklépnik  -a m (ẹ̑) 1. um. središčni kamen, v katerem se stikajo rebra gotskih obokov: sklepnik na stropu; okraski na sklepniku; sklepnik in kapitel / figuralni, rozetni sklepniki / gotski sklepnik 2. vez, ki veže oba dela cepca: zamenjati sklepnik ◊ žel. delavec, ki zavira sklepni vagon ♪
  2.      skulpturálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skulpturo: skulpturalna dela in grafike / skulpturalno oblikovanje ♪
  3.      sôva  -e ž (ó) 1. večja roparska nočna ptica z mehkim perjem, okroglo glavo in velikimi očmi: sova huka, skovika, uka; neslišen let sove; gleda kot sova jezno, neprijazno / leksikon ima za zaščitni znak stilizirano sovo ∙ postal je prava sova postal je pravi nočni ptič; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri ♦ zool. lesna sova sivkaste ali rjavkaste barve, ki živi v gozdu, Strix aluco; pegasta sova s kapljicam podobnimi temnimi pegami, Tyto alba; snežna sova ki živi v arktičnih predelih Evrope, Azije in Amerike, Nyctea scandiaca; uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis 2. slabš. grda, neprijazna ženska: kaj sploh hoče ta stara sova ♪
  4.      stanovánje  -a s (ȃ) 1. prostor, prostori za bivanje, povezani v funkcionalno celoto: imeti, dobiti, kupiti, prodajati stanovanje; opremiti, pobeliti stanovanje; preseliti se v novo stanovanje; otroci tekajo po stanovanju; majhno, prostorno stanovanje; mrzlo, sončno stanovanje; stanovanje v bloku; lastnik, najemnik stanovanja / dvosobno, troinpolsobno stanovanje; kletno, podstrešno stanovanje; lastniško, najemniško stanovanje; solidarnostno stanovanje zgrajeno s sredstvi za solidarnostno gradnjo stanovanj / navedite stanovanje kraj in ulico, kjer stanujete 2. dom, bivališče: za stanovanje mu je namenil majhno sobo na podstrešju / vzeti na stanovanje; imeti koga na stanovanju ◊ arhit. orientirati stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin stanovanja glede na strani neba; jur. naturalno stanovanje nekdaj ki nadomešča del plače ♪
  5.      stilizácija  -e ž (á) glagolnik od stilizirati: odmik od naturalizma k abstraktni stilizaciji; stilizacija cvetov za ornamente / nejasna stilizacija besedila ♦ jur. stilizacija zakonskega besedila ♪
  6.      strukturálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strukturo: strukturalne razlike, zakonitosti; strukturalne reforme, spremembe / strukturalna analiza jezika, pripovedništva ♦ lingv. strukturalna lingvistika jezikoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem notranje zgradbe jezika glede na fonološki, slovnični in leksikalni sistem strukturálno prisl.: biti strukturalno odvisen ♪
  7.      strukturalíst  -a m (ȋ) predstavnik strukturalizma: strukturalisti in formalisti ♪
  8.      strukturalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na strukturaliste ali strukturalizem: strukturalistična teorija / strukturalistična metoda ♪
  9.      strukturalízem  -zma m (ȋ) metodološka smer, ki proučuje predmete, pojave kot elemente struktur: uporabljati strukturalizem / filozofija strukturalizma ♪
  10.      súpra...  predpona v sestavljenkah (ȗ) za izražanje a) preseganja navadne, običajne mere: suprafluidnost, supraprevoden b) kvalitativnega preseganja: supranaturalizem, supraracionalen ♪
  11.      súpranaturalístičen  -čna -o prid. (ȗ-í) nanašajoč se na supranaturalizem: supranaturalistična razlaga / supranaturalistični svetovni nazor ♪
  12.      súpranaturalízem  -zma m (ȗ-ȋ) filoz. nazor, ki priznava poleg narave še obstoj nadnaravnih pojavov, čudežev: krščanski supranaturalizem ♪
  13.      tambúrati  -am nedov. (ȗ) zastar. igrati (na) tamburico: rad je pel in tambural ♪
  14.      tapiseríja  -e ž (ȋ) ročno tkana, navadno stenska preproga s figuralnimi, rastlinskimi motivi: dvorano so krasile tapiserije; razstava tapiserij // ed. umetnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih preprog: področji njegovega ustvarjanja sta slikarstvo in tapiserija / razstava jugoslovanske tapiserije ♪
  15.      totalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. kar zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: opisovati partizanstvo kot človeško totaliteto; analiza razkriva strukturo določene totalitete 2. celovitost: totaliteta odrskega dela; strukturalizem implicira idejo totalitete // celotnost, celota: razumeti družbo kot totaliteto različnih kategorij ♪
  16.      totálnost  -i ž (ȃ) knjiž. 1. popolnost: totalnost razdejanja 2. celovitost: zavest o totalnosti umetnine; spoznanje o totalnosti družbenih procesov; totalnost in pluralizem // celotnost, celota: književnost izraža totalnost življenja / pedagog upošteva totalnost otroka vse njegove značilnosti, življenjske okoliščine 3. kar je celovito: moralna zavest je v sebi razčlenjena totalnost; gledati na bit in zavest kot na dve totalnosti ♪
  17.      tránssibírski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) navadno v zvezi transsibirska železnica železnica čez Sibirijo od Čeljabinska na Uralu do Vladivostoka: potovati po transsibirski železnici ♪
  18.      učênec  -nca m (é) 1. kdor se uči, se poučuje v osnovni, srednji šoli: postal je učenec prvega letnika; učenec 2.b razreda / šola ima tisoč dvesto učencev // kdor se tako uči, poučuje, glede na odnos do svojega učitelja: biti Ramovšev učenec; ta univerzitetni profesor zna spodbujati svoje učence k znanstvenemu delu // do 1980 kdor se usposablja za kak poklic, kako obrt: čevljarski, kuharski učenec / učenci v gospodarstvu 2. kdor se pri kom, od koga uči in sprejema njegovo mišljenje, nazor: učenec znanega slikarja, trenerja / v njem je našel zvestega učenca / učenec naturalizma ● knjiž. Eskulapov učenec zdravnik ◊ rel. Kristus in njegovi učenci ♪
  19.      umétnost  -i ž (ẹ́) 1. dejavnost, katere namen je ustvarjanje, oblikovanje del estetske vrednosti: vpliv filozofije, revolucije na umetnost; stilne smeri umetnosti; umetnost in znanost / dela antične, renesančne, sodobne umetnosti; italijanska, slovenska umetnost; umetnost zaradi umetnosti nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena / Slovenska akademija znanosti in umetnosti 2. s prilastkom ta dejavnost glede na izrazno sredstvo, obliko: mojster filmske, gledališke umetnosti; akademija za likovno, upodabljajočo umetnost; slikarstvo, glasba in druge umetnosti / uporabna umetnost katere namen je umetniško, estetsko oblikovanje uporabnih predmetov 3. likovna umetnost: zanimata ga zlasti umetnost in glasba; muzej moderne umetnosti / študirati umetnost // dela te umetnosti: razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti / izdati zgodovino umetnosti v slikah 4. ed. umetniško ustvarjanje: v njegovi umetnosti se kažejo različni vplivi / dober poznavalec Cankarjeve umetnosti Cankarjevih del / ekspr. godci so razkazovali svojo umetnost 5. nav. ekspr., navadno s prilastkom dejavnost, ki zahteva spretnost, znanje na področju, kot ga izraža prilastek: razvoj tiskarske umetnosti; posredovati komu umetnost izdelovanja papirja // spretnost, znanje, potrebno za tako dejavnost: njena frizerska, kuharska umetnost je vsem znana; sloveti po veliki govorniški umetnosti // velika sposobnost delati to, kar izraža dopolnilo: vaditi se v umetnosti molčanja, poslušanja, pripovedovanja; ohranjena svetišča pričajo o veliki stavbarski umetnosti tega ljudstva; umetnost aranžiranja, oblačenja; umetnost branja in pisanja kitajskih znakov; vsa umetnost njihovega vojskovanja je v hitrem napadanju // ed., v povedno-prislovni rabi kar zahteva veliko spretnost, znanje: obvladovanje samega sebe je umetnost; zabijanje žebljev v hrastove deske je posebna umetnost; živeti s tako majhno plačo je velika umetnost; to narediti ni nobena umetnost ni težko 6. lastnost, značilnost umetniškega: poudarjati umetnost, ne ideološkost pesnitve / star. skladba, preprosta v umetnosti, umetna v preprostosti v zahtevni, zapleteni oblikovanosti ● publ. črna umetnost tiskarstvo, tisk; publ. sedma umetnost filmska umetnost, film; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole ◊ lit. besedna umetnost ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik; um. figuralna umetnost ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja; naivna umetnost ki navadno ne temelji na akademski izobrazbi in ne upošteva realnih razumskih razmerij med likovnimi sestavinami ♪
  20.      urálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Ural: uralska rudna nahajališča ♦ zool. uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis ♪
  21.      veríst  -a m (ȋ) predstavnik verizma: italijanski veristi; veristi in naturalisti ♪
  22.      verízem  -zma m (ȋ) 1. strogo posnemanje objektivne resničnosti pri upodabljanju, prikazovanju: zavračal je verizem in zagovarjal stilizacijo / fotografski, predmetni verizem 2. naturalizmu sorodna umetnostna smer v drugi polovici 19. stoletja v Italiji, ki strogo posnema objektivno resničnost: predstavniki verizma; umetniška sredstva verizma ♪
  23.      zafúrati  -am dov. (ȗ) nižje pog. zavoziti, zapraviti: zafurati podjetje; vse bo zafural / zafurati kmetijstvo / zafurati si življenje zafúran -a -o: položaj je zafuran ♪
  24.      zaporéden  -dna -o prid. (ẹ̄) 1. ki leži, se nahaja za drugim: postaviti še en, zaporeden obrambni nasip / zaporedne vrste vagonov / ekspr. gore se bočijo v zaporednih valovih / zaporedna postavitev, razvrstitev česa 2. ki si neposredno sledi v prostoru, času, v kaki razvrstitvi: v lestvi manjkata dva zaporedna klina / dežural je dva zaporedna dneva / zaporedni prizori; zaporedni sunki / označiti z zaporedno številko številko, ki brez prekinitve v določenem redu sledi številki prejšnje enote ◊ elektr. zaporedna vezava vezava, pri kateri skozi več priprav teče isti tok; zaporedno navitje navitje, ki je vezano zaporedno; lit. zaporedna rima rima, pri kateri se ujemata dva ali več zaporednih verzov zaporédno prisl.: zaporedno oštevilčiti ♦ elektr. zaporedno vezani kondenzatorji ♪
  25.      zapúščanje  -a s (ú) glagolnik od zapuščati: zapuščanje vasi / zapuščanje naturalizma v oblikovanju ♪

   1 13 38 63 88



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA