Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ura (426-450)


  1.      bokožívčnik  -a m (ȋ) nav. mn., zool. mehkužci s preprosto razvitim živčevjem in drugimi organskimi sistemi, Amphineura ♪
  2.      bolèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev // publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka; pogostni izostanki so edina boleča točka v kolektivu boléče prisl.: vprašanje ga je boleče prizadelo; prim. boleti ♪
  3.      boléstnež  -a m (ẹ̑) knjiž., redko bolezensko neuravnovešen človek: nevrotiki in bolestneži ♪
  4.      bombardíranje  -a s (ȋ) glagolnik od bombardirati: a) doživeti najhujše bombardiranje; bombardiranje mest; bombardiranje iz zraka; hiše, porušene zaradi bombardiranja b) elektronsko bombardiranje; z bombardiranjem urana so razbili njegovo jedro ♪
  5.      bordúrica  -e ž (ȗ) manjšalnica od bordura ♪
  6.      bórza  -e ž (ọ̑) 1. ustanova za trgovanje z vrednostnimi papirji ali blagom: borza danes ne posluje; trgovati na borzi; stanje tečajev na borzi / blagovna borza / igrati na borzi v kapitalistični ekonomiki špekulirati s padanjem in dviganjem cen / borza dela v stari Jugoslaviji urad za posredovanje dela ♦ fin. efektna borza 2. v zvezi črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji: ukvarjati se s črno borzo / prodati, kupiti na črni borzi ♪
  7.      brezidéjen  -jna -o prid. (ẹ̑) ki je brez ideje, idejnosti: brezidejna literatura; brezidejno gledališče / brezidejno malomeščanstvo ♪
  8.      breznároden  -dna -o prid. (á) ki je brez narodnosti: breznarodni prebivalci države / breznarodna kultura ♪
  9.      brezpôseln  -a -o [sǝl] prid. (ȏ) ki je brez stalnega dela, zaposlitve: množica brezposelnih delavcev; brezposeln rudar brezpôselni -a -o sam.: brezposelni je potreben podpore; skupina brezposelnih; urad za brezposelne ♪
  10.      brezrazréden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez družbenih razredov: prehod iz razredne v brezrazredno družbo / brezrazredna literatura ♪
  11.      brošúrica  -e ž (ȗ) manjšalnica od brošura: izdajati propagandne brošurice; drobna brošurica; brošurica žepnega formata ♪
  12.      brusíti 1 in brúsiti -im nedov. (ȋ ú) 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva ● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati ◊ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza ♪
  13.      brzojàv  -áva m (ȁ á) električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo: sporočiti po brzojavu; on dela pri brzojavu / brezžični brzojav ♦ navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico // redko urad za sprejemanje in oddajanje brzojavk ♪
  14.      bŕzoturnírski  -a -o prid. (ȓ-í) nanašajoč se na brzoturnir: brzoturnirska ura; brzoturnirski tempo / brzoturnirsko prvenstvo / spada med najboljše brzoturnirske šahiste ♪
  15.      búbi  neskl. pril. (ȗ) v zvezah: bubi frizura frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi; bubi ovratnik majhen okrogel ovratnik; prisl.: ostriči na bubi ♪
  16.      budílka  -e ž (ȋ) ura, ki zvoni ob določenem času: budilka se sproži, zvoni; budilka me je zbudila ob petih; naviti budilko ∙ nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri ♪
  17.      budístovski  -a -o prid. (ȋ) redko budističen: budistovska kultura ♪
  18.      bujónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bujon 2: bujonska kultura bakterij ♪
  19.      búkve  -kev ž mn. (ū ȗ) star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigo ● star. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov ◊ etn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu ♪
  20.      cankariána  -rián s mn., daj. cankariána m, mest. cankariánah, or. cankariánami (ȃ) lit. Cankarjeva dela in literatura o Cankarju: bogatiti naša cankariana ♪
  21.      cankarjánstvo  -a s (ȃ) idejne in umetniške značilnosti Cankarjevega ustvarjanja: zmes romantike, naturalizma in cankarjanstva ♪
  22.      carinárnica  -e ž (ȃ) urad za carinjenje: carinarnica v Sežani // stavba tega urada: sezidali so novo carinarnico ♪
  23.      cél  -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele // ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb 2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15—20 ha // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola // omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera // poudarja majhno količino: cele tri dinarje je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti ● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani ◊ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; mat. celo število število, ki nima delov enote; muz. celi ton interval velike sekunde; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek céli -a -o sam.: zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu ♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05 ♪
  24.      céličast  -a -o prid. (ẹ̑) sestavljen podobno kot celice organizmov: celičasta zgradba rudnin / celičasta struktura podjetja ♪
  25.      Célzij  -a m (ẹ́) navadno v zvezi stopinja Celzija enota za merjenje temperature po skali, pri kateri je vrelišče vode pri 100°: temperatura zraka je 40 stopinj Celzija [40° C]; elipt., pog. temperatura je narasla na 80 Celzija stopinj Celzija ♪

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA