Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ura (322-346)



  1.      titulatúra  -e ž () knjiž. polni uradni naslov, naziv: dolge titulature nekaterih kraljev
  2.      tonzúra  -e ž () rel., pri nekaterih katoliških duhovnikih, redovnikih v obliki kroga ali kolobarja do golega ostriženo ali obrito lasišče: glava s tonzuro; meniška tonzura
  3.      tortúra  -e ž () knjiž. mučenje: prenesti, prestati torturo; zasliševanje s torturo / ekspr. kdo bo trpel to lepotno torturo
  4.      tránsurán  -a m (-) kem. umetno pridobljen radioaktivni element z višjim atomskim številom kot uran: neptunij, plutonij, americij in drugi transurani
  5.      túra  -e ž () 1. navadno daljša, napornejša pot, potovanje z določenim ciljem: končati, narediti turo; hoditi na ture; dolga, naporna tura / avtomobilska, smučarska tura; gorska, plezalna tura 2. knjiž. skupek brez premora si sledečih plesov, navadno napovedanih vnaprej, (plesni) krog: z njim je plesala prvo turo
  6.      túrast  -a -o prid. () tvorast: turast obraz, vrat
  7.      túravost  -i ž () tvoravost: turavost in krastavost
  8.      turáža  -e ž () teh. vrtilna hitrost: zmanjšati turažo / turaža petsto vrtljajev na minuto
  9.      uráden  -dna -o prid. (-) pisar. nanašajoč se na tukajšnji urad: tuuradni dopis urádno prisl.: tuuradno se potrjuje
  10.      uvertúra  -e ž () 1. muz. uvodni instrumentalni stavek k večjemu odrskemu, vokalnemu glasbenemu delu: igrati, poslušati uverturo; uvertura opere, k operi / operna uvertura // takemu stavku podobna orkestralna skladba: prva točka koncertnega programa je bila uvertura / koncertne uverture 2. knjiž., ekspr. uvod: uvertura k razpravi / uverturo v zbirko sestavlja šest balad / uvertura spopada uvodni del
  11.      vizúra  -e ž () 1. črta od opazovalčevega očesa ali vizirne naprave do opazovanega predmeta, točke: dolžina vizure 2. knjiž. videnje, vizija: pisateljeva osebna vizura sveta; to je samo ena od mogočih vizur problema
  12.      zafúrati  -am dov. () nižje pog. zavoziti, zapraviti: zafurati podjetje; vse bo zafural / zafurati kmetijstvo / zafurati si življenje zafúran -a -o: položaj je zafuran
  13.      zasigúrati  -am dov. () pog. 1. zagotoviti, preskrbeti: zasigurati živalim dovolj krme / zasigurati hčeri brezskrbno življenje 2. zavarovati, zaščititi: zasigurati zgradbo pred plazovi / zasigurati priborjene pravice zasigúran -a -o: uspeh je zasiguran
  14.      zguran  gl. izguran
  15.      žabúra  -e ž () slabš. žaba: regljanje žabur; žabure in krastače ∙ napihuje se kot žabura je zelo domišljav, prevzeten
  16.      ženščúra  -e ž (ū) slabš. velika, močna ženska, navadno starejša: škodoželjen smeh debele ženščure // ženska sploh: ta ženščura nesramna spet nekaj napleta
  17.      abesínski  -a -o prid. () etiopski: abesinska kultura
  18.      àbnormálen  -lna -o prid. (-) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defekten àbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
  19.      àbnormálnost  -i ž (-) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
  20.      absolúten  -tna -o prid. () 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
  21.      adjustírati  -am dov. in nedov. () opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za parado adjustíran -a -o: popolnoma adjustirana pošiljka
  22.      administratíven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug ♦ zgod. administrativni socializem 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola administratívno prisl.: administrativno določene cene
  23.      afrikanístika  -e ž (í) veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov
  24.      agéncija  in agencíja -e ž (ẹ́; ) 1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic 2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Tanjug
  25.      agrikultúren  -rna -o () pridevnik od agrikultura; kmetijski, poljedelski: agrikulturna proizvodnja

   197 222 247 272 297 322 347 372 397 422  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA