Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ur (8.601-8.625)


  1.      têrma  -e ž (ȇ) 1. knjiž. topli izvir, vrelec: odkriti termo // voda toplega izvira, vrelca: kopati se v termi; zdravilna terma 2. mn., knjiž. zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca; toplice: iti v terme; zdraviti se v termah 3. mn., pri starih Grkih in Rimljanih javno kopališče s športnimi, zabaviščnimi prostori: kopati se v termah; gostje term / graditi terme; arhitektura term / Dioklecijanove terme ♪
  2.      termálen  -lna -o prid. (ȃ) ki izvira iz zemlje in ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja, topel: termalna voda // nanašajoč se na termalno vodo: termalni bazen; termalno kopališče / termalno zdravljenje / termalni izvir, vrelec ♪
  3.      têrmičen  -čna -o prid. (é) toploten: termični dražljaji, učinki / termična izolacija ∙ knjiž., redko termična elektrarna termoelektrarna ♦ aer. termični vzgornjik vzgornjik, ki nastane zaradi segrevanja tal; fiz. termični nevtroni nevtroni s hitrostmi, kakršne imajo molekule plina pri navadni temperaturi; termična emisija izhajanje elektronov iz močno segretih kovin; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; termična stratifikacija toplotna slojevitost; meteor. termična nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; toplotna nevihta; teh. termična obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna obdelava têrmično prisl.: termično obdelati snov ♪
  4.      termidór  -ja m (ọ̑) 1. zgod. enajsti mesec v koledarju francoske revolucije: prvi dan termidorja 2. zgod. prevrat v Franciji 27. julija 1794, s katerim je višja buržoazija vzela oblast jakobincem: razprava o termidorju; udeleženec termidorja 3. knjiž., redko protirevolucija: obvarovati revolucijo pred termidorjem ♪
  5.      terminál  -a m (ȃ) 1. kraj, prostor z objekti, napravami za sprejem, odpravo ali pretovor blaga, potnikov na začetku, koncu prometne poti: urediti terminal; napeljati naftovod do terminala / kontejnerski terminal za skladiščenje in pretovarjanje kontejnerjev; letališki, železniški terminal ♦ teh. terminal za razsute tovore 2. elektr. naprava, ki omogoča sprejemanje ali oddajanje informacij na daljavo: obdelovati podatke preko terminala; prenašati podatke s terminali; glavni terminal / računalniški terminal ♪
  6.      terminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. določiti čas za kaj: terminirati izpit // časovno omejiti: terminirati obdobje z začetkom stoletja 2. opredeliti, določiti: misel bo treba natančneje terminirati terminíran -a -o: izdaja knjige je terminirana ♦ jur. terminirana pogodba pogodba, sklenjena za določen čas ♪
  7.      termístor  -ja m (ȋ) elektr. upor iz polprevodnika, ki je zelo občutljiv za temperaturne spremembe: izdelovati termistorje ♪
  8.      termít 2 -a m (ȋ) metal. zmes aluminijevega prahu in navadno železovega oksida, pri gorenju katere nastane zelo visoka temperatura: variti s termitom ♪
  9.      têrmočlén  in têrmočlèn -éna m (ȇ-ẹ̑; ȇ-ȅ ȇ-ẹ́) fiz. termoelement: meriti temperaturo s termočlenom ♪
  10.      têrmoeléktričen  -čna -o prid. (ȇ-ẹ̑) nanašajoč se na nastanek električne napetosti zaradi temperaturnih razlik: termoelektrični pojav / termoelektrične naprave ♪
  11.      têrmoelemènt  -ênta m (ȇ-ȅ ȇ-é) fiz. priprava iz dveh različnih, na dveh mestih spojenih prevodnikov, ki poganja po sklenjenem krogu električni tok, če spojni mesti nimata enake temperature: meriti temperaturo s termoelementom ♪
  12.      termográf  -a m (ȃ) teh. priprava za zapisovanje temperature: odčitati temperaturo na termografu ♪
  13.      termométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje temperature, toplomer: termometer kaže minus petnajst stopinj; meriti temperaturo s termometrom / živosrebrni termometer ∙ ekspr. čez noč je termometer precej padel se je temperatura precej znižala ♦ meteor. maksimalni ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času, minimalni termometer ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času; teh. paličasti, tekočinski, uporovni termometer ♪
  14.      termométrski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na termometer: termometrska lestvica ♦ elektr. termometrska sonda sonda za merjenje temperature na osnovi spreminjanja upornosti ♪
  15.      têrmoregulácija  -e ž (ȇ-á) 1. uravnavanje temperature: naprava za termoregulacijo ♦ med. uravnavanje telesne temperature 2. elektr. kar uravnava temperaturo: termoregulacija se je pokvarila ♪
  16.      têrmoregulátor  -ja m (ȇ-ȃ) elektr. naprava za avtomatično uravnavanje temperature: nastaviti termoregulator na ustrezno temperaturo; peč s termoregulatorjem ♪
  17.      termosfêra  -e ž (ȇ) meteor. del atmosfere v višini nad 80 km, kjer temperatura z višino raste: raziskovati termosfero ♪
  18.      termostát  -a m (ȃ) 1. naprava za avtomatično vzdrževanje stalne temperature: termostat se je pokvaril; električni termostat; termostat v hladilniku 2. teh. omarici podobna naprava, v kateri je stalna temperatura: v termostat je shranil vzorec za analizo ♪
  19.      terorístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na teroriste ali terorizem: teroristična akcija / teroristična organizacija, skupina / diktatura in teroristični režim ♪
  20.      tesíšče  -a s (í) prostor za tesanje lesa; tesališče: urediti tesišče ♪
  21.      tést  -a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni test // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja 3. testiranje, preizkušanje: brezplačen test zavor 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov ● žarg., šol. pisati test kontrolni test ◊ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran ♪
  22.      testátor 2 -ja m (ȃ) jur. oporočnik, oporočitelj: podpis testatorja ♪
  23.      testírati 2 -am dov. in nedov. (ȋ) jur. narediti oporoko: sposobnost osebe, da veljavno testira ◊ šol. testirati semester potrditi ♪
  24.      testó  -á s (ọ̑) z gnetenjem, mešanjem obdelana zmes iz moke, tekočine in dodatkov, ki se uporablja za pripravo kruha, peciva: testo naraste, vzhaja; delati, pripravljati testo; gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči testo; gladko, gosto, mehko, rahlo testo; testo iz bele moke; tanka plast testa; vrste testa / biskvitno, gneteno, kvašeno testo; rezančno testo; testo za krofe, palačinke; deska, mešalnik za testo ● ekspr. ta človek je iz drugačnega testa ima drugačne, navadno pozitivne lastnosti, sposobnosti ◊ agr. mesno testo zmes iz drobno sesekljanega mesa z dodatkom vode, soli in dišav, ki se uporablja za izdelavo klobas; sirno testo sirna gmota v izdelanem siru; čeb. sladkorno testo zmes iz sladkorne moke in medu za krmljenje čebel; gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure; krhko testo gneteno testo, ki vsebuje precej maščobe; krompirjevo testo; kuhano ali paljeno testo iz moke, masla, jajc, umešano v vreli vodi; linško testo krhko testo z začimbami; listnato, masleno testo; pivovo testo; vlečeno ali vlečno testo iz moke, vode in malo maščobe, ki se da zelo tanko razvaljati in razvleči ♪
  25.      têta  -e ž (é) 1. sestra očeta ali matere: teta nas je obiskala; ima dva strica in tri tete / mala ali mrzla teta očetova ali materina sestrična; stara teta očetova ali materina teta ∙ biti, ostati (doma) za teto v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri // navadno kot nagovor starejša znana ženska: teta, koliko je ura 2. etn. ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki: biti, iti za teto; starešina in teta ♪

   8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651 8.676 8.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA