Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ur (836-860)


  1.      múrvov  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na murvo: murvov les / murvovi nasadi ◊ zool. murvov prelec prelec, katerega ličinka jé topolovo in jesenovo listje, Hyphantria cunea ♪
  2.      muskulatúra  -e ž (ȗ) anat. mišice telesa ali dela telesa; mišičje, mišičevje: človekova muskulatura; muskulatura roke / ekspr. figura z močno muskulaturo z močnimi mišicami ♪
  3.      nabúriti  -im dov. (ū ȗ) knjiž., redko razjeziti, razdražiti: kaj ga je tako naburilo ♪
  4.      nàdnatúren  -rna -o prid. (ȁ-ȗ) knjiž. nadnaraven: nadnaturni svet / nadnaturni pojavi / ekspr. premagoval se je z nadnaturno močjo zelo veliko, izredno ♪
  5.      nàdúra  -e ž (ȁ-ū) delovna ura, ki presega redni delovni čas: ima veliko nadur / delati, plačevati nadure ♪
  6.      nàdúren  -rna -o prid. (ȁ-ȗ) ki presega redni delovni čas: nadurno delo / nadurni zaslužek nàdúrno prisl.: veliko delavcev dela nadurno ♪
  7.      nakuríti  in nakúriti -im dov. (ȋ ú) 1. ekspr. nahujskati, naščuvati: nakurila ga je proti sosedu; druge je nakuril nanj // zelo razjeziti, razdražiti: kdo vas je tako nakuril 2. redko zagosti: pazi, da ti kakšne ne nakuri 3. star. natepsti, pretepsti: nakuril ga je z bičem; molči, da te še enkrat ne nakurim nakúrjen -a -o: kaj si tako nakurjen; danes je zelo nakurjen proti njej ♪
  8.      namehúriti  -im dov. (ú ȗ) narediti, povzročiti mehurje: veter je namehuril obešeno perilo; zaradi vlage se je obloga namehurila ♪
  9.      národnokultúren  -rna -o prid. (á-ȗ) raba peša nanašajoč se na kulturo naroda: narodnokulturna organizacija, ustanova / narodnokulturno delo ♪
  10.      našemúriti  -im dov. (ú ȗ) redko neprimerno, smešno obleči; našemiti: našemuriti otroka našemúrjen -a -o: našemurjena ženska ♪
  11.      našešúriti  -im dov. (ú ȗ) ekspr., redko okrasiti, olepšati: našešuriti klobuk s cvetlicami našešúriti se našopiriti se, naščeperiti se: kokoš se je našešurila našešúrjen -a -o: našešurjena kokoš ♪
  12.      natúra  -e ž (ȗ) 1. knjiž., navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava: zelo različne nature sta; ekspr. pokazal je svojo pravo naturo / biti borbene, občutljive nature / po naturi je razdražljiv; to je v njegovi naturi 2. knjiž., navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje močne nature je lahko vzdržal napor / biti šibke, trdne, zdrave nature 3. star. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: raziskovati naturo in njene pojave / natura se že prebuja ● knjiž. plačati v naturi ne z denarjem ♪
  13.      naturálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki se daje, dobiva v blagu: naturalni prejemki, prispevki; naturalna dajatev / naturalna preskrba ◊ ekon. naturalni denar blago, ki služi kot plačilno sredstvo; naturalna menjava neposredna menjava blaga za blago; naturalno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem se ne uporablja denar; gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja samo za lastno uporabo, ne za tržišče; jur. naturalno stanovanje nekdaj stanovanje, ki nadomešča del plače ♪
  14.      naturálije  -lij ž mn. (á ȃ) pridelki kot plačilno sredstvo: denarni prispevki in naturalije / plačati v naturalijah; dajatve v naturalijah ♪
  15.      naturalíst  -a m (ȋ) predstavnik naturalizma: francoski naturalisti ♪
  16.      naturalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na naturaliste ali naturalizem: naturalistični pisatelji / naturalistični roman; naturalistična drama; naturalistična slika / naturalistično prikazovanje naturalístično prisl.: življenje svojega kraja je opisoval naturalistično ♪
  17.      naturalizácija  -e ž (á) glagolnik od naturalizirati: vložiti prošnjo za naturalizacijo / naturalizacija priseljencev ♪
  18.      naturalízem  -zma m (ȋ) evropska umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki si prizadeva podajati resničnost po dognanjih naravoslovnih ved: predstavniki naturalizma / francoski, slovenski naturalizem ♦ filoz. naturalizem filozofska smer, ki ima naravo za edino pravo bit in za osnovo vsega dogajanja; ped. pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi ♪
  19.      naturalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. dati državljanstvo: na njegovo prošnjo so ga naturalizirali; pren., knjiž. naturalizirati ideje naturalizírati se knjiž. prilagoditi se novemu okolju, udomačiti se: po rodu je Jeseničan, a se je že naturaliziral v Mariboru naturalizíran -a -o: naturalizirani državljani; v Parizu naturalizirani Slovenci ♪
  20.      naturél  -a m (ẹ̑) knjiž., redko narava, značaj: to nasprotuje njenemu naturelu; pisateljev umetniški naturel / po svojem naturelu je miren ♪
  21.      natúren  -rna -o prid. (ȗ) knjiž. naraven: upoštevati naturne zakone / občudovati naturne lepote / kip v naturni velikosti / zelo naturen človek je; preseneča jih njena naturna preprostost / igralec je navdušil gledalce s svojo naturno igro natúrno prisl.: naturno živeti / v povedni rabi kar se je zgodilo, je popolnoma naturno ♪
  22.      natúrfilozofíja  -e ž (ȗ-ȋ) filoz. nemška filozofija narave ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja ♪
  23.      naturíst  -a m (ȋ) pristaš naturizma: ideje, težnje naturistov // nudist: društvo naturistov / plaža za naturiste ♪
  24.      naturístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na naturiste ali naturizem: naturistično gibanje // nudističen: naturistično društvo / naturistična kopališča ♪
  25.      naturízem  -zma m (ȋ) gibanje, ki se zavzema za čimbolj naravno življenje: pristaši naturizma // nudizem: možnosti za razvoj naturizma ♪

   711 736 761 786 811 836 861 886 911 936  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA