Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ur (786-810)



  1.      mehúrček  -čka m (ū) manjšalnica od mehur: zračni mehurčki se dvigajo iz vode; milni mehurčki / testo je mehko in v njem se delajo mehurčki / na koži se mu zaradi vročine delajo mehurčki; pren., ekspr. loviti mehurčke slave ◊ anat. pljučni mehurček najmanjša votlinica v pljučih; teh. mehurček libele zrak v cevki libele, ki kaže vodoravno lego; zool. prebavni mehurček votlinica v citoplazmi praživali, v kateri se prebavlja hrana
  2.      mehúrčiti  -im nedov.) knjiž. delati, povzročati mehurje, mehurčke: z izdihavanjem zraka je mehurčil vodo / sluznica se mehurči
  3.      mehúrčkast  -a -o prid. (ū) 1. poln mehurčkov: mehurčkasta površina 2. podoben mehurčku: mehurčkast izpuščaj
  4.      mehúrčkati  -am nedov. () knjiž. delati, povzročati mehurčke: plavalec je lovil sapo in mehurčkal vodo; pena na pivu se mehurčka
  5.      mehúrec  -rca m (ū) star. mehurček: pene se pršijo v milijarde mehurcev ♦ biol. zarodni mehurec mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic; blastula
  6.      mehúren  -rna -o () pridevnik od mehur: mehurna in ledvična obolenja
  7.      mehúriti  -im nedov.) knjiž. delati, povzročati mehurje: mehuriti tekočino; ko voda vre, se kadi in mehuri / kužne bolezni, ki mehurijo kožo; listi se mehurijo
  8.      mehúrjast  -a -o prid. (ú) 1. poln mehurjev: mehurjast obraz; roke so mehurjaste / papir je postal mehurjast 2. podoben mehurju: mehurjasta tvorba ◊ bot. mehurjasti šaš šaš z napihnjenimi plodovi, Carex vesicaria
  9.      mehúrjavost  -i ž (ú) lastnost, značilnost mehurjastega: mehurjavost kože ◊ med., vet. bolezen, ki jo povzročajo mehurnjaki
  10.      mehúrjevec  -vca m (ú) kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo: zaščititi se proti mehurjevcem
  11.      mehúrka  -e ž (ū) bot. grm z rumenimi cveti in mehurjasto napihnjenimi plodovi, Colutea arborescens: posaditi mehurko v parku ◊ zool. mehurke žabe z majhno glavo in razmeroma širokim trupom, ki se lahko napihne, Brevicipitidae
  12.      mehúrnik  -a m () med., vet. obliž, ki povzroča mehurjasta vnetja
  13.      mehurnják  -a m (á) med., vet. velika mehurjasta tvorba z ličinkami ovojnice v notranjih organih
  14.      menzúra  -e ž () nekdaj študentovski dvoboj s sabljo, mečem: napovedati menzuro; pokazal je brazgotine od menzurfiz. graduirana valjasta posoda za merjenje količine tekočine; muz. razmerje med velikostjo posameznih delov glasbila; razmerje med trajanjem posameznih notnih vrednosti v glasbeni pisavi od 13. do 16. stoletja; šport. razdalja med sabljačema na borilnem prostoru
  15.      menzurálen  -lna -o prid. () muz., v zvezah: menzuralna glasba glasba od 13. do 16. stoletja, zapisana z notami, ki zaznamujejo trajanje tonov; menzuralna notacija notacija od 13. do 16. stoletja, ki zaznamuje trajanje tonov
  16.      merkúr  -ja m (ú) 1. agr. krompir nemške sorte z zelo svetlo rumenim mesom: izkopati, posaditi merkur 2. knjiž., redko živo srebro: na to je vplival merkur
  17.      metalúrg  -a m () strokovnjak za metalurgijo: je znan metalurg in strojni inženir / pog. sestanek metalurgov drugega letnika slušateljev metalurgije // metalurški delavec
  18.      metalúrgičen  -čna -o prid. (ú) redko metalurški: metalurgična industrija
  19.      metalurgíja  -e ž () industrija pridobivanja in predelovanja kovin: zaposleni so bili v glavnih centrih metalurgije; metalurgija jekla, svinca / barvasta metalurgija metalurgija barvastih kovin; črna metalurgija metalurgija železa, mangana in kroma // veda o tem: študira metalurgijo; je inženir metalurgije
  20.      metalúrški  -a -o prid. () nanašajoč se na metalurge ali metalurgijo: metalurški izdelki / metalurška industrija / metalurška peč / metalurški delavec, inženir / metalurška stroka / metalurško zborovanje ♦ metal. metalurški koks koks z veliko trdnostjo in majhnim odstotkom pepela
  21.      mežúrkati  -am [mǝž in mež] nedov. (ū) nar. mežikati: oči so mu kar naprej mežurkale / skrivaj je mežurkala vanj
  22.      mikrocurie  -ja [míkrokirí] m (-) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti, milijonina curieja
  23.      míkrokirurgíja  -e ž (-) med. kirurgija, pri kateri se operira s pomočjo mikroskopa
  24.      míkrostruktúra  -e ž (-) teh. zgradba snovi, vidna le z mikroskopom: z mikrostrukturo razčlenjeni vidni pojavi; mikrostruktura kristala // publ. zgradba majhnih družbenih delov, pojavov: mikrostruktura družine, šolskega razreda
  25.      mikstúra  -e ž () farm. tekoča zmes zdravil: piti, pripraviti miksturo; zdraviti z miksturo; grenka mikstura ◊ muz. orgelski register, ki da s pritiskom na tipko poleg osnovnega tona še dva ali več določenih dodatnih tonov

   661 686 711 736 761 786 811 836 861 886  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA