Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ur (736-760)
- kvestúra -e ž (ȗ) 1. v Italiji najvišji policijski urad v provinci: odpeljali so ga na kvesturo 2. nekdaj vpisni urad na univerzi ♪
- kvesturín -a m (ȋ) slabš., v fašistični Italiji policist: skupina črno oblečenih kvesturinov ♪
- laburíst -a m (ȋ) zlasti v angleškem okolju član delavske stranke: ima znance med laburisti in konservativci / pri volitvah so zmagali laburisti ♪
- laburístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na laburiste: laburistični voditelji / laburistična vlada / laburistična stranka ♪
- langúr -ja m (ū) zool. vitka južnoazijska opica s kratkimi palci na rokah, ki se hrani z listjem, Presbytis ♪
- larpurlartíst -a m (ȋ) predstavnik larpurlartizma ♪
- larpurlartístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na larpurlartiste ali larpurlartizem: larpurlartistična literatura / tako gledanje je larpurlartistično ♪
- larpurlartízem -zma m (ȋ) nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena: larpurlartizem v 19. stoletju // umetniško ustvarjanje, ki izhaja iz tega nazora: pisatelj se je odrekel larpurlartizmu, ki ga je dotlej gojil; zaiti v larpurlartizem; pren., ekspr. organizacijski larpurlartizem ♪
- lazúr -a in -ja m (ȗ) knjiž., redko nebesna, svetlo modra barva: lazur neba // nebo take barve: bel oblak na lazuru ♪
- lazúra -e ž (ȗ) um. prosojna barva, nanesena na osušeno barvno površino: z lazurami poživiti oblačila na sliki ♪
- lazúrec -rca m (ȗ) knjiž. lazurit, lapis lazuli: nakit iz lazurca ♪
- lazúren -rna -o prid. (ȗ) 1. knjiž., redko nebesno, svetlo moder: lazurno nebo 2. nanašajoč se na lazuro: lazurne barve ♪
- lazurít -a m (ȋ) temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: zapestnica iz lazurita ♦ min. rudnina natrijev aluminijev silikat ♪
- legislatúra -e ž (ȗ) jur. 1. doba, za katero je zakonodajno telo izvoljeno, sklic: ob koncu legislature 2. zakonodaja ♪
- legúra -e ž (ȗ) metal. zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem; zlitina: proizvesti novo leguro; lahko taljive legure; legura jekla in titana ♪
- lektúra -e ž (ȗ) zal. pregled, jezikovna obdelava, ocena rokopisa za založbo, gledališče, radio: opraviti lekturo ♪
- lemúr -ja tudi -a m (ū) nav. mn., zool. majhne in srednje velike, na Madagaskarju živeče polopice z velikimi očmi, Lemuridae: lemurji in makiji ♪
- lemúr in lémur -a m (ȗ; ẹ̑) nav. mn., v rimski mitologiji blodeči (hudobni) duh umrlega: mani in lemuri; pren., knjiž. lemuri v Goethejevem Faustu ♪
- leščúr -ja m (ú) zool. morska školjka z veliko klinasto, hrapavo lupino, Pinna nobilis: naravna rastišča leščurjev ♪
- libúrna -e ž (ȗ) navt. lahka, hitra ilirska ali rimska vojna ladja z dvema vrstama vesel in enim jamborom ♪
- ligatúra -e ž (ȗ) 1. tisk. znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk: prebrati ligaturo; uporabiti ligaturo & 2. muz. znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj: napisati ligaturo 3. med. podveza, podvezovanje: ligatura žile ♪
- likvidatúra -e ž (ȗ) oddelek v podjetju, ustanovi, v katerem se likvidirajo knjigovodske listine: biti zaposlen v likvidaturi ♪
- límburški -a -o prid. (ȋ) gastr., v zvezi limburški sir mehki sir v obliki kvadra, ostrega okusa in vonja ♪
- literatúra -e ž (ȗ) 1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik, književnost: zanimati se za literaturo; zgodovina literature; pogovor o literaturi; smeri v literaturi / družbeno angažirana, mladinska, poučna, pripovedna, socialna, tendenčna literatura / umetniška literatura // navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati izvirno, prevodno, slovensko, rusko literaturo; knjižnica izposoja tudi potopisno in znanstvenofantastično literaturo; avtorji zabavne literature / ekspr. te pesmi so biseri naše literature / knjiž. lepa literatura leposlovje 2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih
del naroda, človeštva; književnost, slovstvo: začetki francoske literature; Trubarjevo delo je temelj slovenske literature / žarg.: učenci ponavljajo literaturo in slovnico literarno zgodovino; predavati literaturo 3. navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju: brati poljudnoznanstveno literaturo; kupovati filozofsko, partijsko, zgodovinsko literaturo; širiti revolucionarno literaturo; pri pisanju je uporabil vso dosegljivo strokovno literaturo; policija je zaplenila propagandno literaturo; literatura o Cankarju / na koncu razprave je navedena literatura naslovi knjig, del, iz katerih je avtor dobil podatke ◊ muz. klavirska literatura tiskane klavirske skladbe ♪
- litúrgičen -čna -o prid. (ú) nanašajoč se na liturgijo, bogoslužen: ustrezen liturgični prostor / liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; liturgične knjige; liturgična oblačila ♪
611 636 661 686 711 736 761 786 811 836