Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ur (726-750)



  1.      kúrva 1 -e ž () knjiž., redko krivulja, vijuga: risati kurve / kurva temperature je padla
  2.      kúrva 2 -e ž () nar. vzhodno vlačuga, prostitutka: postala je kurva
  3.      kúrz  -a m () 1. aer., navt. smer gibanja, zlasti ladje, letala: določiti kurz; menjati, spremeniti kurz in hitrost / izračunati kurz / pluti po kurzu 2. publ., navadno s prilastkom organizirana dejavnost z določeno tendenco: dosleden kurz socialističnega demokratizma; začel se je kurz preusmeritve v našem gospodarstvu / spremeniti dosedanji politični kurz / oster kurz proti izdajalcem / ekspr. ta profesor ima strog kurz 3. navadno s prilastkom skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost; tečaj: končati bolničarski kurz; obvezen pripravljalni kurz; udeležiti se kurza plavanja / ustanoviti kurz za učitelje 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev; tečaj: devizni kurz; kurz dinarja, lire; kurz dolarja je padel / emisijski kurz // cena blaga na borzi; tečaj
  4.      kúrzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na kurz: kurzni koti / kurzni način usposabljanja kadrov; kurzna doba / kurzna razlika, vrednost
  5.      kurzírati  -am nedov. () knjiž. gibati se, krožiti: blago kurzira od proizvajalca do kupca
  6.      kurzíst  -a m () publ. udeleženec tečaja; tečajnik: seznaniti kurzista z izpitnimi vprašanji
  7.      kurzív  -a m () publ. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami; kurziva: za naslov je uporabil kurziv
  8.      kurzíva  -e ž () tisk. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami: posamezne besede so bile v kurzivi
  9.      kurzíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kurzivo: kurzivna pisava / kurzivne črke
  10.      kvadratúra  -e ž () ploščina, površina, navadno kot izraz količine: kvadratura stanovanja je zelo velika ◊ astr. kvadratura konfiguracija, pri kateri tvorita navidezni smeri med premičnico in Soncem pravi kot; geom. kvadratura kroga konstrukcija (stranic) kvadrata z enako ploščino kot dani krog, ki naj bi bila izdelana z ravnilom in šestilom
  11.      kvestúra  -e ž () 1. v Italiji najvišji policijski urad v provinci: odpeljali so ga na kvesturo 2. nekdaj vpisni urad na univerzi
  12.      kvesturín  -a m () slabš., v fašistični Italiji policist: skupina črno oblečenih kvesturinov
  13.      laburíst  -a m () zlasti v angleškem okolju član delavske stranke: ima znance med laburisti in konservativci / pri volitvah so zmagali laburisti
  14.      laburístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na laburiste: laburistični voditelji / laburistična vlada / laburistična stranka
  15.      langúr  -ja m (ū) zool. vitka južnoazijska opica s kratkimi palci na rokah, ki se hrani z listjem, Presbytis
  16.      larpurlartíst  -a m () predstavnik larpurlartizma
  17.      larpurlartístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na larpurlartiste ali larpurlartizem: larpurlartistična literatura / tako gledanje je larpurlartistično
  18.      larpurlartízem  -zma m () nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena: larpurlartizem v 19. stoletju // umetniško ustvarjanje, ki izhaja iz tega nazora: pisatelj se je odrekel larpurlartizmu, ki ga je dotlej gojil; zaiti v larpurlartizem; pren., ekspr. organizacijski larpurlartizem
  19.      lazúr  -a in -ja m () knjiž., redko nebesna, svetlo modra barva: lazur neba // nebo take barve: bel oblak na lazuru
  20.      lazúra  -e ž () um. prosojna barva, nanesena na osušeno barvno površino: z lazurami poživiti oblačila na sliki
  21.      lazúrec  -rca m () knjiž. lazurit, lapis lazuli: nakit iz lazurca
  22.      lazúren  -rna -o prid. () 1. knjiž., redko nebesno, svetlo moder: lazurno nebo 2. nanašajoč se na lazuro: lazurne barve
  23.      lazurít  -a m () temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: zapestnica iz lazurita ♦ min. rudnina natrijev aluminijev silikat
  24.      legislatúra  -e ž () jur. 1. doba, za katero je zakonodajno telo izvoljeno, sklic: ob koncu legislature 2. zakonodaja
  25.      legúra  -e ž () metal. zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem; zlitina: proizvesti novo leguro; lahko taljive legure; legura jekla in titana

   601 626 651 676 701 726 751 776 801 826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA