Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ur (6.601-6.625)
- prelevíti se -ím se dov., prelévi se in prelêvi se; prelévil se (ȋ í) 1. odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se prelevi; pren., ekspr. v garderobi se je igralec prelevil iz antičnega heroja v navadnega človeka 2. ekspr., navadno v zvezi z v opustiti dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzeti drugačne: iz skromnega, prijaznega fanta se je prelevil v domišljavca / iz kmeta se je kaj hitro prelevil v meščana; ljudje so se hitro prelevili spremenili // preiti v kaj drugega: jesen se je prelevila v zimo / hrup se je prelevil v tišino prelevíti knjiž., redko, navadno v zvezi z v spremeniti, preoblikovati: nekatere novele je prelevil v drame / nizka temperatura je prelevila kapljice v ledene kristale prelevljèn -êna -o: prelevljena kača; nazorsko prelevljen človek ♪
- prelíti -líjem dov. (í) 1. z vlivanjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: preliti mleko iz lonca v kozico // narediti, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: preliti makarone z omako // prekriti površino česa s tekočo snovjo: preliti cestišče z asfaltom; pren., ekspr. sobo, ulico je prelila tišina 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izraziti, izpovedati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: preliti svoja čustva, doživetja v pesmi, skladbe, verze // dati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: preliti opero v balet; preliti roman v odrsko delo / preliti pesnitev v drug jezik prevesti 3. ekspr., s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: preliti del dohodka v drugo organizacijo, drug sklad 4. pretopiti: preliti zvonove v topove 5. redko obliti, politi: od strahu ga je prelil mrzel pot;
od napora ga je prelil znoj 6. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti: prelil ga je strah, da je zašel; prelil ga je občutek sreče ● ekspr. za njim ni nihče prelil solze se ni jokal, ni žaloval; ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo; knjiž., ekspr. ta narod je prelil veliko tuje in svoje krvi se je veliko bojeval; ekspr. prelili so veliko znoja, da so to naredili zelo so se trudili; ekspr. zavzeli so vas, ne da bi prelili kapljo krvi ne da bi bil kdo ranjen, ubit; vznes. preliti kri za domovino pasti, umreti v boju za domovino; publ. preliti načela v stvarnost uresničiti jih prelíti se 1. tekoč priti z enega konca na drugega: voda se je zaradi sunka prelila po posodi / knjiž. solzi sta se prelili čez njegove oči sta stekli, zdrsnili // ekspr. preiti na drugo mesto, področje: del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje 2.
knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: borbenost se je prelila na vse moštvo / ideje so se prelile v gibanje 3. ekspr. polagoma preiti v kaj drugega: na soncu se je modra barva prelila v zelenkasto / dan se prelije v noč / njena radovednost se je prelila v nemir ◊ film. slika (na zaslonu, platnu) se prelije se spremeni tako, da se med izginjanjem slike že pokaže naslednja prelít -a -o: z asfaltom prelita cesta; za domovino prelita kri; pozabiti na trpljenje in prelite solze ♪
- prelòm -ôma m (ȍ ó) 1. glagolnik od prelomiti: prelom veje / kostni prelom; prelom lobanje / prelom dane besede, prisege / prelom s preteklostjo; ta knjiga pomeni popoln prelom s pesniško tradicijo / družbeni, idejni, kulturni prelom 2. mesto, kjer kaj ni več (popolnoma) zraščeno, skupaj: štor se je na prelomu svetil / v zidu so se videli globoki prelomi razpoke 3. ekspr. kraj, prostor, kjer kaj (nenadoma) preide v kaj drugega: njihova kmetija leži na prelomu doline 4. ekspr., navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova: bilo je na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja; ob prelomu starega veka v srednji vek / v prelomu časa 5. min. videz prelomne ploskve: vrste preloma / iverasti prelom značilen za drobnozrnate snovi; neravni prelom pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna; školjkasti prelom
◊ alp. ledeniški prelom prečna razpoka v ledeniku, nastala zaradi vzpetine na dnu ledeniške doline; anat. odprti prelom kosti pri katerem kost predre kožo; geol. prelom premaknitev skladov iz prvotne lege; mesto preloma; tisk. prelom oblikovanje stolpcev v strani (časopisa, knjige) ♪
- prelomíti -lómim dov. (ȋ ọ́) 1. z lomljenjem razdeliti na dva dela: prelomiti vejo / prelomiti po sredi / prelomiti palico na dvoje 2. nav. ekspr. ne izpolniti tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelomila je besedo, obljubo, prisego / prelomiti pogodbo, pravila, zakon prekršiti 3. publ., z orodnikom narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelomiti s starimi navadami, preteklostjo; prelomil je z vsem, kar ga je vezalo nanjo; dokončno so prelomili s starim načinom življenja / z njim je prelomil nima več zveze z njim / pisatelj je prelomil s tradicijo našega pripovedništva ◊ jur. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; rel. prelomiti post prelomíti se 1. zaradi sile, pritiska ne biti več (popolnoma) zraščen, skupaj: macesen se je prelomil čez sredo; pod težo snega se je
veja prelomila / na tem mestu se noga malokdaj prelomi 2. ekspr., v zvezi z v (nenadoma) preiti v kaj drugega: tu se je breg iz strmine prelomil v položno pobočje / glas se ji je v grlu prelomil v pretresljiv jok / poletje se hitro prelomi v jesen nagne // nenadoma prenehati obstajati: ljubezen v njej se je prelomila / družinski mir se je prelomil ● ekspr. na ovinku se cesta prelomi strmo spusti navzdol; ekspr. sredi govora se mu je glas prelomil nenadoma ni mogel več govoriti; knjiž., ekspr. pri tem delu se je njegova postava prelomila k tlom bil je zelo sključen, nagnjen naprej; ekspr. stopnišče se je dvakrat prelomilo imelo je dva vmesna presledka, podesta; ekspr. glej, da se pri delu ne prelomiš da se preveč ne izčrpaš; ekspr. služabnik se je trikrat prelomil v pasu globoko priklonil prelómljen -a -o: prelomljena kost; prelomljena palica; prelomljena prisega; prelomljen posredi ♪
- preložíti -ím dov., prelóžil (ȋ í) 1. z dviganjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: preložiti deske, zaboje; preložiti jabolka iz gajb na police / preložiti cigareto v ustih 2. narediti, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: preložiti blago z ladje na tovornjake; tovor se mora hitro preložiti / ekspr. v tem mestu sem se preložil na vlak sem prestopil, presedel 3. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: preložiti skrbi na drugega / reševanje teh problemov so preložili na krajevne skupnosti / ekspr. preložiti odgovornost na pleča, rame drugega 4. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: preložiti izstrelitev rakete; preložiti sestanek; preložiti kaj na naslednji mesec / preložiti čas odhoda 5. zastar. prevesti (v drug jezik): preložiti
pesem; preložiti v slovenščino 6. zastar. olajšati, odvzeti: dobri mož mu je preložil marsikatero nadlogo, težavo ● preložiti (lončeno) peč znova postaviti; preložiti streho znova prekriti; zastar. skušali so preložiti težke razmere spremeniti, izboljšati ◊ grad. preložiti cesto delno menjati staro traso pri rekonstrukciji ceste; jur. preložiti obravnavo določiti drug datum za že začeto obravnavo preložèn -êna -o: seja je preložena ♪
- premágati -am dov. (ȃ) 1. v tekmovanju, boju doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo je premagalo goste; premagati sovražnike; premagati v prvi tekmi / ekspr. alpinista sta nazadnje le premagala steno; pren., ekspr. ljubezen je premagala sovraštvo; moralno premagati koga // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagati jezo, žalost; premagati strah pred globino / s težavo je premagala solze zadržala 2. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi: lakota ga je premagala, da je zapustil skrivališče; radovednost ga je premagala, da je odprl pismo; brezoseb. premagalo ga je, da je zadremal // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: jok jo je premagal; starko je premagal spanec zaspala je 3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati:
premagati nasprotja, ovire, težave / premagati posledice poplav, potresa ● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; ekspr. premagati bolezen ozdraveti; ekspr. premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti premágati se ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: premagal se je in molčal; težko se je premagala, da ni zakričala nad otrokom premágan -a -o: prvi poskusi napada so bili hitro premagani; otrokov strah je bil kmalu premagan; čutiti se premaganega; premagane težave; sam.: beda premaganih ♪
- premagováti -újem nedov. (á ȗ) 1. v tekmovanju, boju dosegati, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo navadno premaguje goste; premagovati napadalca, sovražnika; pren., ekspr. dobrota premaguje sovraštvo // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagovati jezo, žalost; premagovati strah pred čim / s težavo je premagovala solze zadrževala 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jok jo premaguje; spanec ga premaguje 3. nav. ekspr. delati, povzročati, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagovati nasprotja, ovire, težave / premagovati posledice katastrofe, potresa premagováti se ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: s težavo se je premagoval, da mu ni ostro odgovoril; ni se mogla več premagovati in je zajokala premagujóč -a -e: premagujoč solze,
je odgovorila na vprašanje; premagujoč nasmeh; premagujoča žalost ♪
- premájhen -hna -o prid. (ȃ) 1. preveč majhen: ta stol je zanj premajhen; predavalnica je za toliko študentov premajhna; ima premajhno stanovanje / zaradi premajhne aktivnosti članov je društvo nehalo delovati / ekspr.: premajhna pozornost; premajhno poznavanje tuje literature 2. ekspr. zelo majhen: odprla mu je drobna, premajhna gospa ♪
- premàrsikatéri -a -o zaim. (ȁ-ẹ̄) ekspr. marsikateri: premarsikatero karikaturo je narisal zelo hitro ♪
- premeníti -ím dov., premêni tudi preméni; preménil (ȋ í) star. 1. menjati, zamenjati: premeniti kruh za tobak / premeniti rožam vodo / premeniti perilo preobleči se / straža se premeni na dve uri / premeniti službo 2. spremeniti: premeniti pravila / premeniti vodo v paro / premeniti se iz skopuha v razsipneža premenjèn -êna -o: zadnje dni je popolnoma premenjen; premenjeno okolje ♪
- premenjeváti -újem nedov. (á ȗ) redko menjavati, zamenjavati: premenjevati zavese / premenjevati delavce; nosači so se premenjevali na pol ure / premenjevati službe ♦ lingv. menjavati v besedi kak glas z drugim, drugačnim glasom ♪
- premestíti -ím dov., premésti; preméstil (ȋ í) 1. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: želel si je, da bi ga premestili v večji kraj; premestiti v drug oddelek / premestiti vojake 2. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: premestiti jermen pri stroju; premestiti pisalno mizo k oknu; premestiti nosilce premontirati; s četo smo se premestili na Kočevsko; bolnik se je premestil na postelji premeščèn -êna -o tudi preméščen -a -o: z dekretom je bil premeščen na novo delovno mesto ♪
- preméšati tudi premešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: premešati malto; dobro premešati jed 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: premešati surovine v določenem razmerju; voda in vino sta se premešala; pren. njihovi glasovi so se premešali, da jih nisem več ločil ● premešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve; ekspr. njihova kri se bo premešala z našo bomo v (krvnem) sorodstvu z njimi preméšan -a -o: premešan pesek; tam so premešane vse narodnosti ♪
- preméščati -am nedov. (ẹ́) 1. uradno delati, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: delavce so premeščali od enega dela k drugemu / vojake so premeščali po vsem področju 2. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: premeščati preproge; premeščal se je na stolu ♪
- premetávati -am nedov. (ȃ) 1. z metanjem spravljati kaj drugam, na drugo mesto: premetavati gramoz, pesek; premetavati z lopato / premetavati kovance v žepu // nav. ekspr. hitro, sunkovito spravljati kaj z enega mesta na drugo: premetavati knjige, perilo; premetavati po omari / premetavati grižljaj po ustih / vsak dan so mu premetavali hišo, da bi odkrili ilegalno literaturo prizadevno preiskovali, pregledovali 2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so premetavali čoln sem ter tja; vihar je premetaval ladjo, kot bi bila iz papirja; brezoseb. premetavalo jih je po vozu; premetava se od bolečin in stoka; premetavati se po postelji; premetava se kot riba na suhem, v mreži; pren. čustva so ga premetavala iz skrajnosti v skrajnost; življenje ga neusmiljeno premetava ● pog. vse popoldne sta
premetavala karte kvartala; star. nemirno je premetaval liste v albumu obračal; ekspr. to misel je dolgo premetaval (po glavi) dolgo je premišljal o tem; ekspr. premetavali so se po blatnem kolovozu proti vasi peljali so se ♪
- premičnína -e ž (ȋ) nav. mn. stvar, ki po svoji naravi lahko spremeni mesto, položaj: popis premičnin; premičnine in nepremičnine ♦ jur. izvršba na premičnine, premičninah ♪
- premík -a m (ȋ) glagolnik od premakniti: a) pri premiku se je mizi zlomila noga; potresni premiki / premik čet b) premiki luči c) premik glave, noge / od strani je opazovala vsak njegov premik gib č) njegov nastop pomeni za vse določen premik; družbeni, gospodarski, idejni, kulturni, sociološki premiki; ugotoviti velik premik v odnosu do ljudske poezije / pri cenah predvidevajo nadaljnje premike zvišanja ● s tem stoletjem se približujemo koncu premikov ljudstev naseljevanj, priseljevanj ◊ elektr. fazni premik prehitevanje ali zaostajanje ene električne veličine glede na drugo iste vrste; lingv. premik naglasa na drug zlog ♪
- premíkati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: knjig ne premikajte, da se lažje najdejo; premikati pohištvo v sobi; nekateri stroji se lahko premikajo, drugi pa so pritrjeni / premikati ročice in pritiskati na gumbe / poveljniki so pogosto premikali čete // spreminjati položaj, mesto s potegom, sunkom: iz nagajivosti mu je premikal lestev; otroci so premikali mize in stole; premikal je omaro toliko časa, dokler ni dobro stala / počasi je premikala mizo k oknu // spreminjati položaj telesa, dela telesa: pri tem plesu plesalci premikajo le boke; premikati prste; ekspr. bil je utrujen in je komaj premikal noge hodil; premikal je ustnice, kot da govori; stoj mirno in se ne premikaj / te mišice premikajo čeljust 2. delati, da kaj ni v mirujočem stanju: premikati perilo v vodi; z roko je premikala voziček; kolo, nihalo se premika / veter premika liste; voda
premika kolo ● vznes. deloven človek je sposoben tudi gore premikati velikih dejanj; ekspr. je močen, da bi gore premikal zelo; ekspr. težko premika svoje kosti težko hodi; ekspr. pero je komaj premikal težko je pisal; ekspr. taki ljudje že od nekdaj premikajo svet v tečajih zelo spreminjajo razmere na svetu ◊ šah. premikati figuro delati, da pride z enega polja na drugo premíkati se spreminjati položaj v prostoru v določeni smeri: neki predmet se je premikal po vodi; sonce se navidezno premika po nebu; konji so potegnili in voz se je začel premikati; premikati se v vodoravni smeri; premikati se s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro // spreminjati položaj v prostoru sploh: rastline se ne morejo premikati; ptice se premikajo po zraku s perutmi // iti, hoditi: s težkimi koraki so se premikali naprej / čete so se premikale proti severu ● ekspr. čas se je hitro premikal je hitro mineval; ekspr. delo se
le počasi premika počasi napreduje; ekspr. gripa se je začela z otočja premikati drugam širiti; ekspr. v kulturi se nekaj premika spreminja na bolje ◊ lingv. naglas se premika ni vezan na stalno mesto v besedi premikajóč -a -e: na premikajočem se sedežu ni trdno sedel; opazila je premikajoče se sence; hitro premikajoče se vozilo ♪
- premírje -a s (ȋ) dogovor o začasnem prenehanju oboroženih spopadov: kršiti, skleniti premirje; pogoji za premirje / podpisati premirje // stanje začasnega prenehanja oboroženih spopadov: sedaj je premirje; prenehanje premirja; pogajanja med premirjem / ekspr. premirje med nasprotnima taboroma ♦ jur. črta premirja začasna meja med državami ali armadami ob prekinitvi oboroženih spopadov ♪
- prêmog -óga m (é ọ́) trda gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo navadno rastlin, rastlinskih ostankov: drobiti, klati premog; kopati, pridobivati premog; umazan od premoga; kuriti s premogom; kosi premoga; nahajališče premoga; nastanek premoga; rudnik premoga; premog in drva / trboveljski premog; zaboj za premog ∙ publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn ♦ geol. alohtoni premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov; kem. suha destilacija premoga; metal. koksati premog; petr. črni premog z visoko stopnjo pooglenitve; lesni premog v katerem je lesna zgradba jasno vidna; rjavi premog z nižjo stopnjo pooglenitve; teh. kurilna vrednost premoga ♪
- premóščati -am nedov. (ọ́) 1. delati navadno most čez kaj: reko so premoščali na več mestih / boječe je šel čez brv, ki je premoščala narasli hudournik 2. nav. ekspr. premagovati, obvladovati: premoščati nasprotja, ovire, protislovja ♪
- premožênjski -a -o prid. (ē) nanašajoč se na premoženje: premoženjske razlike; premoženjsko stanje državljanov / premoženjska varnost / premoženjski cenzus v nekaterih državah najnižje premoženje, ki daje volilno pravico ♦ ekon. premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; jur. premoženjsko pravo pravo, ki ureja premoženjska razmerja fizičnih in pravnih oseb ♪
- prenapéti -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ) 1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje ∙ knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval 2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev; zadevo je prenapel prenapéti se ekspr. preveč, pretirano se potruditi: ni se ti treba prenapeti ∙ ekspr. no, on se ne bo pri nobenem delu prenapel ni zelo delaven prenapét -a -o 1. deležnik od prenapeti: prenapet lok je počil / prenapeti živci; čustveno, živčno prenapet / prenapeti programi; prenapeto izražanje 2. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: prenapet pridigar; prenapet pristaš stranke // ki ima, zagovarja od
povprečnosti zelo oddaljena stališča, nazore: prenapet avanturist; včasih je malo prenapet / ekspr. plod bolnih in prenapetih možganov ◊ obrt. prenapeto steklo steklo, ki je bilo v proizvodnem procesu nepravilno ali nezadostno hlajeno in se zato lomi; prisl.: prenapeto izražati kaj; prenapeto in pretirano odigrana vloga ♪
- prenapóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč naporen: zdravniški poklic je zanj prenaporen; prenaporna pot, tura; predolgo in prenaporno gibanje ji je škodovalo prenapórno prisl.: prenaporno delati ♪
- prenarásti -rástem tudi -rásem dov., prenarásel in prenarástel; prenaráščen (á) preveč narasti: zaradi neurja je hudournik prenarasel in začel poplavljati / bogastvo, moč prenaraste ♪
6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701