Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ur (636-660)


  1.      kukurícniti  -em dov. (í ȋ) nav. ekspr., redko kikirikniti, zakikirikati: na dvorišču je kukuricnil petelin ♪
  2.      kukuričnják  -a m (á) nar. prekmursko stavba za sušenje in hranjenje koruze: kukuričnjak je bil poln ♪
  3.      kukuríkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom kukuru: petelin je glasno kukurikal ♪
  4.      kukurú  medm. (ȗ) posnema glas petelina: kukuru, kukuru, vabi petelin kokoši ♪
  5.      kultúra  -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja // človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture // dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo ◊ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika ♪
  6.      kultúrbúnd  -a m (ȗ-ȗ) med obema vojnama organizacija nemške narodne manjšine v predvojni Jugoslaviji, v kateri so leta 1939 prevzeli vodstvo nacisti ♪
  7.      kultúrbúndovec  -vca m (ȗ-ȗ) med obema vojnama član kulturbunda: petokolonaška dejavnost kulturbundovcev ♪
  8.      kultúren  -rna -o prid., kultúrnejši (ú) nanašajoč se na kulturo: a) kulturni ostanki, spomeniki; kulturna dediščina; kulturno izročilo / kulturna žarišča / kulturni narodi; kulturna ljudstva / kulturni antropolog b) kulturni napredek; bogata kulturna preteklost, tradicija; kulturna zaostalost c) kulturne prvine, značilnosti; širiti kulturno obzorje / kulturni boj; kulturni stiki; kulturna ustvarjalnost; plodno kulturno sodelovanje med državami / kulturno področje / referent za kulturna vprašanja č) pomemben kulturni dogodek; prireditev s pestrim kulturnim sporedom; publ. o tem je bila obveščena vsa kulturna javnost / kulturni delavec kdor se (poklicno) ukvarja s kulturno dejavnostjo; prireditev bo v kulturnem domu; kulturni praznik / podpisati kulturno konvencijo; kulturna kritika in publicistika; pripraviti kulturno oddajo, reportažo oddajo, reportažo o kulturni problematiki; kulturne organizacije in ustanove; urednik kulturne strani strani v časopisu, reviji, namenjene obravnavanju kulturne problematike d) prizadevati si za zdrave, kulturnejše odnose med ljudmi; je zelo kulturen; kulturno obnašanje / kulturno razvedrilo / kulturen prevoz potnikov; v tem lokalu je kulturna postrežba ◊ bot. kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina kultúrno prisl.: kulturno delovati; biti kulturno postrežen ♪
  9.      kultúrnica  -e ž (ȗ) ženska oblika od kulturnik: kulturnice in umetnice ♪
  10.      kultúrnik  -a m (ȗ) 1. nav. ekspr. kulturni delavec: zbrali so se številni znani kulturniki; delež slovenskih kulturnikov pri ustvarjanju kulture; kulturniki in umetniki 2. med narodnoosvobodilnim bojem kdor se ukvarja s kulturno-prosvetnim delom zlasti v brigadi in na osvobojenem ozemlju: kulturniki so priredili miting; brigadni kulturnik; kulturniki Šercerjeve brigade ♪
  11.      kultúrniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kulturnike ali kulturništvo: kulturniška skupina je priredila miting / kulturniški krogi / spremljanje kulturniške problematike ♪
  12.      kultúrništvo  -a s (ȗ) nav. ekspr. dejavnost kulturnih delavcev: gojiti kulturništvo / publ. oddaja, narejena s precejšnjo mero kulturništva in elegance lastnosti kulturnih delavcev ♪
  13.      kulturnobójen  in kulturnobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) nanašajoč se na kulturni boj: kulturnobojni načrti / kulturnobojno razpoloženje ♪
  14.      kultúrnopolítičen  -čna -o prid. (ȗ-í) nanašajoč se na kulturno politiko: sprejeti kulturnopolitični program; zanimali so se za kulturnopolitična dogajanja / kulturnopolitična publicistika; kulturnopolitična zgodovina ♪
  15.      kultúrnost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost kulturnega: to dokazuje njegovo visoko kulturnost / kulturnost družbe, naroda / duhovna kulturnost / kulturnost postrežbe ♪
  16.      kultúrnozgodovínski  -a -o prid. (ȗ-ȋ) nanašajoč se na kulturno zgodovino: kulturnozgodovinska študija ♪
  17.      kulturo...  prvi del zloženk nanašajoč se na kulturo: kulturoljuben, kulturonosec, kulturoslovec ♪
  18.      kulturologíja  -e ž (ȋ) veda o kulturi: sociologija in kulturologija ♪
  19.      kulturonósec  -sca m (ọ̑) nav. iron. kdor širi, prinaša kulturo: pripadla mu je vloga nekakega kulturonosca ♪
  20.      kulturotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvarjanje kulture: kulturotvorna dejavnost; narod kot izvor kulturotvornih sil ♪
  21.      kultúrtréger  -ja m (ȗ-ẹ̄) slabš. kulturonosec: nacistični kulturtregerji ♪
  22.      kúra 1 -e ž (ú) velika domača ptica s kratkim vratom in krepkim telesom; kokoš: kura je znesla jajce; rediti kure; grahasta kura; zbegan kot kura / jesti kuro ∙ ekspr. hoditi s kurami spat zelo zgodaj; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči ♦ zool. divje kure v gozdovih, na travnikih živeče velike ptice, katerih samci nimajo ostrog, Tetraonidae ♪
  23.      kúra 2 -e ž (ȗ) 1. med., navadno s prilastkom izboljševanje zdravstvenega stanja z načrtnim dajanjem zdravil, dieto, razgibavanjem telesa, s kopelmi, zdravljenje: napraviti kuro; priporočiti kako kuro; hitra kura / ležalna, mlečna kura 2. navadno v zvezi shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa: uspehi shujševalne kure so bili že vidni ♪
  24.      kuracíja  -e ž (ȋ) rel. ekspozitura, lokalija: ustanoviti kuracijo ♪
  25.      kuránten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. vsakdanji, tekoč: kurantne potrebe / kurantno blago blago, ki se lahko, dobro prodaja ♦ ekon. kurantni denar denar, ki se v določeni državi uporablja kot plačilno sredstvo ♪

   511 536 561 586 611 636 661 686 711 736  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA