Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ur (626-650)


  1.      konkúrzen  -zna -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na konkurz: konkurzni rok / konkurzni dolžnik; konkurzni postopek postopek, v katerem se ugotavlja stanje premoženja konkurznega dolžnika; konkurzno premoženje premoženje konkurznega dolžnika 2. knjiž. razpisen, natečajen: določiti konkurzne pogoje / konkurzni izpit ♪
  2.      kontúra  -e ž (ȗ) knjiž., s prilastkom nejasno, neostro vidna meja, rob česa; obris: konture gor v megli; razločila se je le kontura stolpa / kontura obraza profil / narisati konturo glave / značaje podaja le v glavnih konturah / nejasne konture mesta; pren. začele so se prikazovati konture velikih demokratskih idej ♦ geom. črta, ki omejuje projekcijo telesa; navidezni obris ♪
  3.      kontúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na konturo; obrisen: konturna risba / konturna ostrina ◊ agr. konturno obdelovanje obdelovanje, pri katerem potekajo razori počez po pobočju in zavirajo odplakovanje ♪
  4.      korektúra  -e ž (ȗ) 1. ugotavljanje in odpravljanje jezikovnih, stilističnih napak v tekstu, popravljanje: pomagal je pri korekturah člankov; čaka jo še korektura šolskih nalog 2. tisk. označevanje napak na krtačnem odtisu: potrebna je ponovna korektura / opravil je zadnje korekture zadnji pregled teksta pred tiskom / avtorske korekture avtorjevo spreminjanje teksta med označevanjem teh napak; domača korektura označevanje teh napak v tiskarni sami // nav. mn. krtačni odtis, na katerem so označene napake: nesti korekture v tiskarno; prosil je, naj mu pošlje korekture / brati korekture 3. popravek, sprememba: korektura meje; korekture smeri in položaja / korektura barvnih tonov / gre za korekture in dopolnitve njegovih prejšnjih izjav izboljšave, izboljševanje ♪
  5.      korektúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na korekturo: korekturno delo / seznam korekturnih znakov ◊ fiz. korekturni faktor faktor, s katerim se pomnoži pokazana vrednost na instrumentu, da se dobi pravilna vrednost; mat. korekturni člen člen, s katerim se popravi kaka vrednost; tisk. korekturni odtis krtačni odtis; korekturni stolpci krtačni odtis s tiskarskega stavka, ki še ni razporejen ♪
  6.      kotúrn  -a m (ú) 1. nav. mn., pri starih Grkih in Rimljanih obuvalo z zelo visokim podplatom, ki ga nosijo igralci: igralci z maskami in koturni; pren., knjiž. našemu pojmovanju ni najvišje vedno tisto, kar se postavlja na visoke koturne 2. knjiž., redko izumetničen, bombastičen stil: v prevodu se čuti koturn ♪
  7.      kotúrnski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na koturn: bili so v visokih koturnskih čevljih / koturnska privzdignjenost igre ♪
  8.      kreatúra  -e ž (ȗ) 1. knjiž. bitje, človek: življenje ljudi in drugih kreatur v naravi / smilijo se mu uboge človeške kreature // redko narava, stvarstvo: duh daje sijaj vsej kreaturi 2. slabš., navadno s prilastkom človek, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja prezir, zaničevanje: to ti je prava kreatura; bedna, klavrna, zlobna kreatura / iz njega je naredil kreaturo ♪
  9.      kubatúra  -e ž (ȗ) prostornina, navadno kot izraz količine: kubatura stavbe je zelo velika / izračunati kubaturo izkopane zemlje // strojn. prostornina, ki jo opiše bat pri svojem gibanju v valju; gibna prostornina: vozila z različnimi kubaturami / kubatura motorja ♪
  10.      kukurícati  -am nedov. (ȋ) nav. ekspr., redko kikirikati, kukurikati: petelinček kukurica na dvorišču ♪
  11.      kukurícniti  -em dov. (í ȋ) nav. ekspr., redko kikirikniti, zakikirikati: na dvorišču je kukuricnil petelin ♪
  12.      kukuričnják  -a m (á) nar. prekmursko stavba za sušenje in hranjenje koruze: kukuričnjak je bil poln ♪
  13.      kukuríkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom kukuru: petelin je glasno kukurikal ♪
  14.      kukurú  medm. (ȗ) posnema glas petelina: kukuru, kukuru, vabi petelin kokoši ♪
  15.      kultúra  -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja // človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture // dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo ◊ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika ♪
  16.      kultúrbúnd  -a m (ȗ-ȗ) med obema vojnama organizacija nemške narodne manjšine v predvojni Jugoslaviji, v kateri so leta 1939 prevzeli vodstvo nacisti ♪
  17.      kultúrbúndovec  -vca m (ȗ-ȗ) med obema vojnama član kulturbunda: petokolonaška dejavnost kulturbundovcev ♪
  18.      kultúren  -rna -o prid., kultúrnejši (ú) nanašajoč se na kulturo: a) kulturni ostanki, spomeniki; kulturna dediščina; kulturno izročilo / kulturna žarišča / kulturni narodi; kulturna ljudstva / kulturni antropolog b) kulturni napredek; bogata kulturna preteklost, tradicija; kulturna zaostalost c) kulturne prvine, značilnosti; širiti kulturno obzorje / kulturni boj; kulturni stiki; kulturna ustvarjalnost; plodno kulturno sodelovanje med državami / kulturno področje / referent za kulturna vprašanja č) pomemben kulturni dogodek; prireditev s pestrim kulturnim sporedom; publ. o tem je bila obveščena vsa kulturna javnost / kulturni delavec kdor se (poklicno) ukvarja s kulturno dejavnostjo; prireditev bo v kulturnem domu; kulturni praznik / podpisati kulturno konvencijo; kulturna kritika in publicistika; pripraviti kulturno oddajo, reportažo oddajo, reportažo o kulturni problematiki; kulturne organizacije in ustanove; urednik kulturne strani strani v časopisu, reviji, namenjene obravnavanju kulturne problematike d) prizadevati si za zdrave, kulturnejše odnose med ljudmi; je zelo kulturen; kulturno obnašanje / kulturno razvedrilo / kulturen prevoz potnikov; v tem lokalu je kulturna postrežba ◊ bot. kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina kultúrno prisl.: kulturno delovati; biti kulturno postrežen ♪
  19.      kultúrnica  -e ž (ȗ) ženska oblika od kulturnik: kulturnice in umetnice ♪
  20.      kultúrnik  -a m (ȗ) 1. nav. ekspr. kulturni delavec: zbrali so se številni znani kulturniki; delež slovenskih kulturnikov pri ustvarjanju kulture; kulturniki in umetniki 2. med narodnoosvobodilnim bojem kdor se ukvarja s kulturno-prosvetnim delom zlasti v brigadi in na osvobojenem ozemlju: kulturniki so priredili miting; brigadni kulturnik; kulturniki Šercerjeve brigade ♪
  21.      kultúrniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kulturnike ali kulturništvo: kulturniška skupina je priredila miting / kulturniški krogi / spremljanje kulturniške problematike ♪
  22.      kultúrništvo  -a s (ȗ) nav. ekspr. dejavnost kulturnih delavcev: gojiti kulturništvo / publ. oddaja, narejena s precejšnjo mero kulturništva in elegance lastnosti kulturnih delavcev ♪
  23.      kulturnobójen  in kulturnobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) nanašajoč se na kulturni boj: kulturnobojni načrti / kulturnobojno razpoloženje ♪
  24.      kultúrnopolítičen  -čna -o prid. (ȗ-í) nanašajoč se na kulturno politiko: sprejeti kulturnopolitični program; zanimali so se za kulturnopolitična dogajanja / kulturnopolitična publicistika; kulturnopolitična zgodovina ♪
  25.      kultúrnost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost kulturnega: to dokazuje njegovo visoko kulturnost / kulturnost družbe, naroda / duhovna kulturnost / kulturnost postrežbe ♪

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA