Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ur (5.451-5.475) 
- okvíren -rna -o prid. (ȋ) 1. ki vsebuje bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: okvirne smernice gospodarskega razvoja; dati nekaj okvirnih navodil / publ.: podati v knjigi obravnavane probleme v okvirnih obrisih; določili so okvirne vsote, ki jih bodo kolektivi prispevali približne 2. nanašajoč se na okvir 1: okvirna oblika / okvirno ogrodje ◊ agr. okvirna brana brana, ki ima ogrodje v obliki okvira; grad. okvirni podboj; jur. okvirni zakon zakon, ki vsebuje le splošne in temeljne predpise; lit. okvirna novela novela, pri kateri navadno začetni in končni del besedila uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; rad. okvirna antena okvírno prisl.: okvirno obravnavati vprašanje; načrt je okvirno že določen ♪
- olájšati -am dov. (ȃ) 1. narediti kaj manj neprijetno, manj hudo: olajšati komu bolečine, trpljenje; olajšati položaj brezdomcev po potresu; olajšati si bridko usodo / to bo njegovo stališče olajšalo // narediti kaj manj naporno, težavno: olajšati prehod čez reko; udobni avtobusi so olajšali vožnjo; olajšati si delo s stroji // narediti kaj manj zapleteno: olajšati razvoj medsebojnih odnosov; zamrzniti viruse in s tem olajšati njihovo proučevanje; z novimi predpisi olajšati uvoz sadja 2. narediti manj težko: z izločitvijo nepotrebnih predmetov so zelo olajšali nahrbtnike; olajšati si tovor ● ekspr. avto mu je kar precej olajšal denarnico zanj je potrošil precej denarja; ekspr. v temni ulici so ga olajšali za denar so mu ga vzeli, so ga oropali; ekspr. znanci so ga olajšali za nekaj steklenic vina so mu jih popili; ekspr. olajšati si dušo, srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem,
z jokanjem si zmanjšati duševno bolečino olájšati se ekspr. 1. rešiti se občutka krivde: s tem da je povedal resnico, se je zelo olajšal / olajšati si vest 2. pog. opraviti potrebo: šel je za plot, da bi se olajšal / olajšati si mehur opraviti malo potrebo olájšan -a -o: olajšan velike teže; obdelava zemlje je s stroji olajšana; prisl.: olajšano vzdihniti ♪
- olajševálen -lna -o prid. (ȃ) ki olajšuje: olajševalen jok / olajševalni ukrepi; olajševalne spremembe statuta ♦ jur. olajševalne okoliščine okoliščine, ki vplivajo na odmero manjše kazni ♪
- olepševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na olepševanje: olepševalni postopek / olepševalni stroški / olepševalno društvo društvo, ki skrbi za olepševanje kraja, turističnega območja olepševálno prisl.: olepševalno opisovati kaj ♪
- oligárhičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na oligarhe ali oligarhijo: oligarhična vlada / oligarhična ureditev ♪
- oligarhíja -e ž (ȋ) polit. majhna skupina ljudi, zlasti bogatih, ki ima oblast: interesi, vlada oligarhije; zemljeposestniška oligarhija / strankina oligarhija ♦ ekon. finančna oligarhija lastniki finančnega kapitala // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti oligarhijo ♪
- olíkati -am dov. (ȋ) 1. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: izobraziti in olikati mladino; med ljudmi se je kmalu olikal / zastar. mentor mu je pesem olikal slovnično, stilno izboljšal 2. zastar. izobraziti: kmalu je učenca toliko olikal, da je znal brati olíkan -a -o 1. deležnik od olikati: olikan jezik; bil je olikan v drugačnih časih 2. ki se vede v skladu s pravili o lepem vedenju: olikan človek / olikano govorjenje, vedenje ● zastar. olikani čevlji zloščeni; zastar. to je v olikanem svetu že zdavnaj priznano kulturnem, civiliziranem; prisl.: olikano se vesti ♪
- olimpiáda -e ž (ȃ) mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta: tekmovati na olimpiadi; začetek olimpiade / moskovska leta 1980, tokijska olimpiada leta 1964 ♦ šah. šahovska olimpiada turnir državnih reprezentanc s po štirimi igralci za svetovno moštveno prvenstvo; šport. zimska olimpiada ki obsega zimske olimpijske športe; zgod. olimpiada pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta; obdobje štirih let med dvema športnima prireditvama v kraju Olimpija // publ., ekspr., s prilastkom kako pomembno tekmovanje, prireditev sploh: matematična, pevska olimpiada ♪
- ólje -a s (ọ́) 1. mastna, v vodi netopna tekočina, ki se pridobiva iz rastlin, živalskih maščob, nafte: rafinirati olje; stiskati olje iz semen; morje je mirno kakor olje / kuhati, peči na olju; mazati se z oljem / bučno, olivno, rastlinsko olje; jedilno olje; kurilno olje tekoče gorivo za kurjavo, ki se pridobiva navadno iz nafte; laneno olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov; ribje olje iz svežih jeter ribe trske; zemeljsko olje nafta; olje za sončenje; peč, svetilka na olje 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se slika z oljnatimi barvami: slikati v olju // slika v tej tehniki: razstava olj; olja in akvareli ● mehanik je menjal olje v avtomobilu motorno olje; knjiž., ekspr. priliti upom olja povečati, okrepiti upe; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil,
razdražil; je še bolj poslabšal položaj, odnose; ekspr. namazati otroka z brezovim, leskovim oljem natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; star. hudičevo olje žveplena kislina; knjiž. sta kot olje in voda se ne razumeta dobro; se sovražita; redko vse gre kakor po olju po maslu ◊ avt. detergentno olje; kem. eterično olje; katransko olje pridobljeno z destilacijo katrana za izdelavo motornih goriv; rel. sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; strojn. lahko olje redko tekoče za mazanje strojev; letno olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni čas; motorno olje za mazanje motorjev z notranjim zgorevanjem; odpadno olje ki je za prvotni namen že izrabljeno; teh. legirano olje mineralno olje s kemičnimi dodatki; mineralno olje iz nafte pridobljeno olje, ki se uporablja kot gorivo, mazivo ♪
- óljen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na olje: oljne rastline / oljni madeži; oljne steklenice / oljna peč / oljna slika oljnata slika ♦ agr. oljna pogača ali oljne tropine ostanek rastlinske snovi v obliki kolobarja, iz katerega se je mehanično stisnilo olje; oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena; avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; elektr. oljni konzervator s kotlom oljnega transformatorja zvezana posoda, ki omogoča neovirano raztezanje in krčenje olja; oljni transformator transformator, katerega navitje in jedro sta zaradi izolacije in hlajenja v olju; oljno stikalo stikalo, katerega kontaktni elementi so zaradi izolacije v olju; kem. oljni lak lak iz olj s sušilnimi dodatki; oljna kislina organska kislina, ki jo vsebujejo mnoga rastlinska in živalska olja; petr. oljni
skrilavci skrilavci, ki vsebujejo (surovo) nafto; strojn. oljna črpalka črpalka za stalno dovajanje olja na mesta v stroju, ki jih je treba mazati; oljna kopel posoda z oljem, ki ga propeler razpršuje na dele stroja, da se oljijo; teh. oljno kazalo priprava, ki kaže višino olja v posodi ♪
- óljiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) mazati z oljem: oljiti strojne dele; z razprševanjem se ležaji enakomerno oljijo / oljiti se pred sončenjem // prepajati z oljem: oljiti jermen, da se zmehča; oljiti papir ◊ navt. oljiti morje dajati vrečice z oljem v razburkano morje, da se olje razliva in zmanjšuje valovanje ob plovilu ♪
- óljnik -a m (ọ̑) knjiž. oljčni nasad: na pobočju hriba so se razprostirali oljniki ◊ strojn. oljnik priprava za mazanje z oljem, montirana pri ležaju; igelni oljnik pri katerem se uravnava dotok olja z iglo ♪
- olúžiti -im, in olužíti in olúžiti -im dov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. les. z lužilom povzročiti v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: olužiti les, vrata 2. teh. odstraniti vrhnjo, zgornjo plast s kovine z luženjem: pred cinjenjem ta mesta pločevine olužimo ● star. pred vsemi ga je olužil ostro opomnil, oštel olúžen -a -o: olužen les ♪
- omajánost tudi omájanost -i ž (á; ā) nav. ekspr. lastnost, stanje omajanega: omajanost njegovega upanja jim je jemala pogum / omajanost zdravja ♦ jur. omajanost zakonske zveze ♪
- omára -e ž (ȃ) večji kos pohištva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek ali drugih stvari: odpreti, zakleniti omaro; spraviti obleko, perilo v omaro; omara iz orehovega lesa; ključ od omare / dvokrilna omara; knjižna omara; kombinirana omara sestavljena iz delov, od katerih se eni zapirajo, drugi so odprti; tridelna ali trodelna omara s tremi (vratnimi) krili; zidna omara navadno manjša omara v zidni vdolbini // v kmečkem okolju nizka omara s policami za shranjevanje jedil: latvico mleka je postavila v omaro // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: denar in dokumente je imel shranjene v železni omari / hladilna omara hladilnik, velik kot omara; zamrzovalna omara omari podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi ◊ arhit. vzidana omara z obdelano prednjo stranjo,
pritrjena v niši; elektr. stikalna omara s stikalnimi aparati; muz. orgelska omara ohišje orgel; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja ♪
- omasóviti -im dov. (ọ̄ ọ̑) publ. narediti kaj množično: omasoviti telesno kulturo / organizacija je omasovila svoje vrste jih naredila številčno močnejše ♪
- omejíti -ím dov., oméjil (ȋ í) 1. določiti, označiti mejo česa: omejiti igrišče s črto / težko je časovno omejiti ta pojav 2. narediti, povzročiti, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta mehanizem omeji hitrost dvigala / ekspr. omejiti izgube na minimum 3. določiti, predpisati najvišjo ali najnižjo mejo česa: omejiti hitrost avtomobilom; omejiti višino kredita / omejiti vojaško obveznost na dve leti / omejiti navzdol, navzgor 4. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino, število: tovarne so omejile proizvodnjo; omejiti stroške za polovico / kajenje je moral omejiti / omejiti rojstva / pouk nemščine so omejili v korist angleščine b) glede na možni razpon: omejiti vlogo, vpliv koga; s tem smo si omejili možnosti za boljši uspeh c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejiti poplave / omejiti komu delovanje // preprečiti širjenje kakega pojava:
omejiti požar, upor // narediti, povzročiti, da velja kaj v manjši meri, obsegu: omejiti prvotno izjavo, obljubo 5. narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoja raziskovanja je omejil na alge / potovanja je omejil na Jugoslavijo / razprave ne smemo omejiti na posamezne odbore; omejiti se na najpomembnejše / polemika se je omejila na gledališko umetnost 6. narediti, povzročiti, da kdo nima česa v polni meri: omejiti pravice / omejiti pooblastilo, prepoved / omejiti koga pri hrani; omejiti se v jedi ● publ. realizem je treba omejiti od naturalizma ločiti, razmejiti omejíti se publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: člani so se omejili od predsednikove izjave; javno se omejiti omejèn -êna -o 1. deležnik od omejiti: imeti omejen delovni čas; požar je bil hitro omejen; hitrost je omejena; število udeležencev je omejeno; pojav je časovno omejen / z visokimi gorami
omejeno jezero 2. publ. majhen, skromen: akcija je imela omejen učinek; imeti omejene možnosti za uspeh; razpolagati z omejenimi sredstvi 3. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bil je dober, ampak omejen človek / duševno, nazorsko omejen / ekspr. ljudje omejene pameti // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: omejen obraz / omejena izjava; tako ravnanje se mi zdi omejeno ◊ geom. na obeh straneh omejena črta; z ravnimi ploskvami omejeno telo; jur. omejeno jamstvo jamstvo, ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; mat. omejena množica množica, ki ne sega čez vse meje; omejeno zaporedje zaporedje, ki ima spodnjo in zgornjo mejo; šol. omejeni vpis številčna omejitev sprejema novih slušateljev ♪
- omíka -e ž (ȋ) knjiž. 1. kultura: širiti omiko med barbari / vplivi grške omike / razvoj filmske, glasbene omike / čovek brez omike; omika in olika / srčna omika / ima visoko gledališko, pevsko omiko 2. izobrazba, vzgoja: gimnazija daje splošno omiko / truditi se za omiko ljudstva ♪
- omíkanec -nca m (ȋ) knjiž. 1. redko kulturen človek: divjaki in omikanci 2. izobraženec: bil je prvi omikanec iz te vasi ♪
- omíkanost -i ž (ȋ) knjiž. 1. kulturnost: to dokazuje njegovo visoko omikanost / omikanost naroda / redko omikanost stila izdelanost, izoblikovanost 2. izobrazba: pridobiti si omikanost z lastno pridnostjo ♪
- omilítev -tve ž (ȋ) glagolnik od omiliti: omilitev posledic nesreče ♦ jur. izredna omilitev kazni po pravnomočni sodbi ♪
- omnipoténten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko vsemogočen, vpliven: omnipotentni visoki uradniki ♪
- omréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na omrežje 1: omrežna popravila / dežurna omrežna služba / omrežni električni tok ♦ elektr. omrežna frekvenca; omrežna napetost; ptt avtomatska (telefonska) omrežna skupina skupina avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo; rad. omrežni transformator transformator, ki spreminja omrežno napetost v napetost, potrebno za delovanje naprave ♪
- omrtvélost -i ž (ẹ́) stanje omrtvelega: omrtvelost udov / zbuditi se iz omrtvelosti / omrtvelost v kulturnem življenju / duševna omrtvelost ♪
- onegáviti -im nedov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: ves dan nekaj onegavi okoli hiše; gospodinja že onegavi po kuhinji; kaj se boš onegavil, kar z menoj pojdi; z avtom se onegavi okrog; zalotili so ga, da se onegavi z drugimi ženskami / kje pa tako dolgo onegavi je, se mudi, zadržuje; zaradi tega se ne bom onegavil se jezil, razburjal, prepiral ♪
5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 
