Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ur (526-550) 
- investitúra -e ž (ȗ) 1. v fevdalizmu slovesna podelitev službe, posesti vazalu ali škofu, umestitev: prisostvovati investituri ♦ zgod. boj za investituro investiturni boj 2. polit., v nekaterih državah izrazitev zaupanja parlamenta novi vladi: dobiti investituro // publ., v zvezi hierarhična investitura dejstvo, da višji organi podeljujejo nižjim funkcije, položaje: zamenjati volilni sistem s hierarhično investituro ♪
- investitúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na investituro: investiturni običaj ♦ zgod. investiturni boj spor, boj med nemškimi cesarji in papeži v 11. in 12. stoletju za pravico investiture škofov ♪
- izcuréti -ím tudi scuréti -ím dov. (ẹ́ í) izcurljati: iz soda je izcurelo precej vina ♪
- izcurljáti -ám in scurljáti -ám dov. (á ȃ) izteči, odteči v tankem curku: vsa tekočina je izcurljala; voda mu je izcurljala skozi prste ♪
- izgúran tudi zgúran -a -o prid. (ȗ) nižje pog. onemogel, zgaran: izgurano kljuse ♪
- izkuríti in izkúriti -im dov. (ȋ ú) z dimom spraviti iz česa; izkaditi ♪
- izurítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izuriti: izuritev v bojevanju ♪
- izúriti -im dov. (ȗ ȗ) z vajo, ponavljanjem usposobiti koga za določeno delo: izuriti pilote; izuriti vojake v bojevanju / izuriti konja za jahanje / lovec je z leti tako izuril uho, da je razpoznal vsako žival izúrjen -a -o: izurjen borec, padalec; tura je primerna le za izurjene planince; konj je izurjen za jahanje; vojaki so dobro izurjeni v streljanju; izurjeno oko ♪
- izúrjati -am nedov. (ú) uriti: izurjati vajenca; izurjati se v hitrem pisanju ♪
- izúrjenec -nca m (ȗ) izurjen človek: vojaški izurjenec; izurjenec v stenografiji ♪
- izúrjenje -a s (ȗ) glagolnik od izuriti: izurjenje vojakov ♪
- izúrjenost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost izurjenega človeka: izurjenost tekmovalcev, vojakov; izurjenost v streljanju / za vožnjo s kajakom je potrebna velika izurjenost ♪
- ízvenuráden -dna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ȃ) ki ni v uradu, v okviru službe: izvenuradno delo ♪
- jezikóvnokultúren -rna -o prid. (ọ̑-ȗ) nanašajoč se na jezikovno kulturo: revija za jezikovnokulturna vprašanja ♪
- jógurt -a m (ọ̑) kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij: redno uživati jogurt; postreči z jogurtom / sadni jogurt ♪
- jour gl. žur ♪
- jour fixe jour fixa [žúr fíks] m (ȗ-ȋ) v meščanskem okolju družabni sestanek ob določenih, stalnih dnevih: imeti jour fixe v kavarni ♪
- journal gl. žurnal ♪
- júdenburški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Judenburg: judenburška industrija ♦ zgod. judenburški upor upor slovenskih vojakov v mesecu maju 1918 v Judenburgu ♪
- judikatúra -e ž (ȗ) knjiž. sodna praksa, sodstvo: analiza judikature; pomen javnega tožilstva za poenotenje judikature v državi / judikatura v kazenskih primerih mladoletnikov ♪
- júr 1 -ja m (ú) redko užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček: nabirati, sušiti jurje ♪
- júr 2 -ja m (ú) 1. pog. tisoč (starih) dinarjev: posodil mu je dva jurja; solata bo pozimi po jurju; za to nihče ne računa manj kot jurja / ekspr. to mu prinaša lepe jurje dosti denarja 2. nav. slabš. nekoliko omejen, neroden človek: takega jurja lahko vsakdo ogoljufa ♪
- júra -e ž (ȗ) geol. obdobje mezozoika, v katerem so prevladovali iglavci in so se pojavile ptice: fosili ptic iz jure ♪
- júrček 1 -čka m (ȗ) 1. užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom: nabirati, rezati, sušiti jurčke / jurčki s smetano ♦ bot. jesenski jurček s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; poletni jurček s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus 2. kar je po obliki podobno jurčku: napraviti jurčke iz sladkorja in čokolade; jurček za krpanje nogavic goba ♪
- júrček 2 -čka m (ȗ) 1. pog., ekspr. tisoč (starih) dinarjev: za popravilo je moral odšteti deset jurčkov 2. ekspr. nekoliko omejen, neroden človek: seveda, taki jurčki tega ne razumejo / kot nagovor nisi uganil, o ti jurček ti ♪
401 426 451 476 501 526 551 576 601 626 
