Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ur (511-535)



  1.      hurónski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. izredno glasen, hrupen: huronski krik, smeh; huronsko vpitje
  2.      imprimátur  -ja m () nekdaj pismeno dovoljenje za natis: dati, dobiti imprimatur / Prešernove pesmi so od cenzorja dobile imprimaturrel. pismeno dovoljenje cerkvenega predstojništva za natis verskega, cerkvenega spisa; zal. (pismena) odobritev avtorja, založbe ali tiskarne, da se tiskanje začne
  3.      inavgurácija  -e ž (á) knjiž., redko izročitev česa pomembnega v uporabo, navadno z večjo slovesnostjo, slovesen začetek: inavguracija nove fakultete // slovesna umestitev, postavitev: udeležiti se rektorjeve inavguracije
  4.      inavgurálen  -lna -o prid. () knjiž. začeten, nastopen: predsednikov inavguralni govor / inavguralno predavanje univerzitetnega profesorja / inavguralna disertacija disertacija
  5.      inavgurírati  -am dov. in nedov. () knjiž., redko izročiti, dati kaj pomembnega v uporabo, navadno z večjo slovesnostjo, slovesno začeti: gledališko sezono so inavgurirali z dramo domačega avtorja / inavgurirati novo koncertno dvorano // publ. uvesti, vpeljati: avtor je s svojim delom inavguriral nov način filozofskega mišljenja inavguríran -a -o: s tem je bila nova smer inavgurirana
  6.      ínfrastruktúra  -e ž (-) ekon. temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti: vlagati v infrastrukturo; ceste, železnica, elektroenergetika, skratka, vsi objekti infrastrukture; razmerje med infrastrukturo in superstrukturo // publ., navadno s prilastkom kar je potrebno za opravljanje kake dejavnosti sploh: sredstva za industrijsko, turistično infrastrukturo; infrastruktura kulture, šolstva ♦ urb. komunalna infrastruktura komunalna opremljenost, urejenost naselij
  7.      injúrija  -e ž (ū) jur. razžalitev: ugotoviti injurijo / realna injurija z žaljivim ravnanjem, dejanska razžalitev; verbalna injurija z žaljivimi besedami, besedna razžalitev
  8.      ìnkomenzurabílen  -lna -o prid. (-) knjiž., redko ki se ne da meriti, izmeriti; nemerljiv, neizmerljiv: ta pojav je inkomenzurabilen // ki se ne da primerjati; neprimerljiv: to sta inkomenzurabilna simbola
  9.      ìnkomenzurabílnost  -i ž (-) knjiž., redko nemerljivost, neizmerljivost: inkomenzurabilnost misli, mišljenja / inkomenzurabilnost teh dveh simbolov
  10.      insurgènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) knjiž., redko upornik, vstajnik: bojeval se je na strani insurgentov
  11.      intendantúra  -e ž () voj., v stari Jugoslaviji in med narodnoosvobodilnim bojem upravni organ za oskrbovanje vojaških enot: brigadna, divizijska intendantura // poslopje tega organa: proslava je bila pred intendanturo
  12.      ínterurbán  -a m (-) ptt medkrajevni telefonski pogovor
  13.      ínterurbánski  -a -o prid. (-) ptt medkrajeven: interurbanski telefonski pogovori
  14.      inventúra  -e ž () popisovanje blaga v zalogi na določen dan: delati, narediti inventuro; trgovina je zaprta zaradi inventure; pren., ekspr. pomladanska inventura v stanovanju ♦ ekon. inventura popisovanje sredstev in virov sredstev na določen dan in ugotavljanje razlik v primerjavi s stanjem v poslovnih knjigah; trg. letna, polletna inventura
  15.      inventúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na inventuro: inventurna vrednost blaga / inventurni popis ♦ ekon. inventurna bilanca premoženjska bilanca, ki upošteva ugotovitve pri inventuri in se opira samo na stanje v poslovnih knjigah
  16.      investitúra  -e ž () 1. v fevdalizmu slovesna podelitev službe, posesti vazalu ali škofu, umestitev: prisostvovati investituri ♦ zgod. boj za investituro investiturni boj 2. polit., v nekaterih državah izrazitev zaupanja parlamenta novi vladi: dobiti investituro // publ., v zvezi hierarhična investitura dejstvo, da višji organi podeljujejo nižjim funkcije, položaje: zamenjati volilni sistem s hierarhično investituro
  17.      investitúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na investituro: investiturni običaj ♦ zgod. investiturni boj spor, boj med nemškimi cesarji in papeži v 11. in 12. stoletju za pravico investiture škofov
  18.      izcuréti  -ím tudi scuréti -ím dov. (ẹ́ í) izcurljati: iz soda je izcurelo precej vina
  19.      izcurljáti  -ám in scurljáti -ám dov.) izteči, odteči v tankem curku: vsa tekočina je izcurljala; voda mu je izcurljala skozi prste
  20.      izgúran  tudi zgúran -a -o prid. () nižje pog. onemogel, zgaran: izgurano kljuse
  21.      izkuríti  in izkúriti -im dov. ( ú) z dimom spraviti iz česa; izkaditi
  22.      izurítev  -tve ž () glagolnik od izuriti: izuritev v bojevanju
  23.      izúriti  -im dov. ( ) z vajo, ponavljanjem usposobiti koga za določeno delo: izuriti pilote; izuriti vojake v bojevanju / izuriti konja za jahanje / lovec je z leti tako izuril uho, da je razpoznal vsako žival izúrjen -a -o: izurjen borec, padalec; tura je primerna le za izurjene planince; konj je izurjen za jahanje; vojaki so dobro izurjeni v streljanju; izurjeno oko
  24.      izúrjati  -am nedov. (ú) uriti: izurjati vajenca; izurjati se v hitrem pisanju
  25.      izúrjenec  -nca m () izurjen človek: vojaški izurjenec; izurjenec v stenografiji

   386 411 436 461 486 511 536 561 586 611  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA