Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ur (4.311-4.335)


  1.      mediátor  -ja m (ȃ) knjiž. posredovalec, posrednik: predmeti postanejo mediatorji odnosov med posameznimi dramskimi junaki; mediatorji med kulturo in družbo ♪
  2.      medicína  -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije / doktor medicine [dr. med.] nekdaj akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete / redko ukvarjati se z medicino z zdravstvom ♦ med. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine 2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino 3. star. zdravilo: jemati, piti medicino; medicina proti kašlju 4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino ♪
  3.      mednároden  -dna -o prid. (á) 1. ki je, obstaja med narodi, državami: dobri mednarodni odnosi, stiki; pomiriti mednarodno napetost; mednarodne pogodbe; mednarodno kulturno sodelovanje / kakšen je mednarodni položaj / odpreti nov mednarodni prehod // ki je, poteka med narodi, državami: mednarodni promet, turizem; mednarodna politika, trgovina / mednarodno gospodarstvo; uveljaviti se na mednarodnem tržišču 2. pri katerem so udeleženi pripadniki več narodov, držav: mednarodni filmski festival; mednarodni kongres, sejem; mednarodni šahovski turnir; mednarodno tekmovanje / mednarodni proletariat; mednarodna javnost; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / mednarodna komisija, organizacija / publ. mednarodna kulturna arena 3. namenjen, skupen več narodom, državam: veliko mednarodno pristanišče / mednarodni delavski praznik / mednarodni jezik jezik, ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov // ki velja v več državah: mednarodni predpisi; mednarodni prometni znaki; mednarodne kratice 4. ki povezuje več držav: mednarodni vlaki; mednarodne ceste, magistrale; mednarodne vodne poti ◊ ekon. mednarodna delitev dela; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; mednarodno financiranje prehajanje dela kapitala enega narodnega gospodarstva v druga narodna gospodarstva; mednarodno posojilo posojilo, dano v drugo državo ali dobljeno v drugi državi; fiz. mednarodni sistem enot sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; jur. mednarodno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; lingv. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; navt. mednarodni signalni kodeks; ptt mednarodni kupon za odgovor kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; tur. mednarodno vozniško dovoljenje dovoljenje, ki velja za vožnjo v vseh državah razen v matični mednárodno prisl.: mednarodno pomembne ceste; mednarodno priznan umetnik ♪
  4.      mednárodnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost mednarodnega: mednarodnost kulture, umetnosti / mednarodnost predpisov 2. publ. sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti: pospeševati mednarodnost; pravilno ocenjevanje mednarodnosti ♪
  5.      mèdobčínski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki je, poteka med občinami: medobčinsko srečanje, tekmovanje / plodno medobčinsko sodelovanje // namenjen, skupen več občinam: medobčinski zdravstveni center; medobčinski skladi za šolstvo / medobčinski urbanistični načrt ♪
  6.      mèdrepúbliški  -a -o prid. (ȅ-ú) ki je, poteka med republikami: organizirati medrepubliške kulturne zamenjave; medrepubliško tekmovanje / dobri medrepubliški odnosi ♪
  7.      mêdved  -éda m (é ẹ́) 1. zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami: medved brunda, lomasti, ekspr. hlača po gozdu; medved se je postavil na zadnje noge; ujeti medveda; medved v brlogu; lov na medvede; močen kakor medved; hodi kot medved / medved pleše; voditi medveda po svetu 2. igrača, ki predstavlja medveda: kamor gre, nese s seboj svojega medveda 3. ekspr. močen, okoren, navadno dobrodušen človek: zanimiv par sta, ona drobižek, on pa tak medved / ne bodi no tak medved ● ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš; pog. tristo (kosmatih) medvedov, kako si trmast izraža podkrepitev trditve; pog. tolkel sem kot tristo medvedov zelo, močno ◊ astr. Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; Veliki medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; film. zlati medved priznanje za najboljši film zahodnoberlinskega festivala; pal. jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; zool. beli ali severni medved ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega Ledenega morja, Thalarctos maritimus; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; rjavi medved ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; sivi medved grizli ♪
  8.      medvládje  -a s (ȃ) stanje v državi po prenehanju dotedanje vlade, oblasti in pred začetkom nove: nastopilo je medvladje / to se je zgodilo v medvladju; pren. medvladje v našem kulturnem življenju ♪
  9.      megalítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na megalit: megalitski spomeniki / megalitski grobovi / megalitska kultura materialna kultura mlajše kamene in bronaste dobe s središči v zahodni in severni Evropi ♪
  10.      megalópolis  -a m (ọ̑) publ. velemesto: načrt za turistični megalopolis ♪
  11.      meglà  -è in mègla -e [mǝg] ž, rod. mn. mègel stil. meglá (ȁ ȅ; ǝ̀) 1. v ozračju nizko nad zemljo zgoščeni vodni hlapi, ki povzročajo slabo vidljivost: megla se dviga, nastopi, se spušča; megla se gosti, se razkadi; po kotlinah leži megla; iz megle rosi; bela, siva megla; gosta, redka megla; jesenska, jutranja megla; ekspr.: po dolini se valijo, vlečejo megle; nad vodo visi megla; veter razganja meglo; debela megla gosta; gore so zavite v meglo / jutri bo megla megleno / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ob megli je vidljivost slaba; zaiti v megli // ekspr., s prilastkom velika količina, množina delcev česa v ozračju, ki povzroča slabo vidljivost: snežna megla; megla prahu; megla škropiva 2. ekspr. nejasnost, nedoločenost, negotovost: pregnati meglo iz duše; zdaj tava v megli in mraku; njegova umetnost se potaplja v abstraktne megle / z oslabljenim pomenom: razpršiti megle predsodkov; prihodnost je zavita v meglo negotovosti; zdrsnil je v meglo nezavesti ● ekspr. megla se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo; ekspr. če je malo več pil, mu je razum ovila megla ni mogel več logično misliti, trezno presojati; ekspr. to obdobje zgodovine je še zavito v meglo je še neraziskano, nejasno; kaj se vlečeš kot megla počasi, leno hodiš, greš; spominjam se tega kakor v megli nejasno; od razburjenja je videl vse (kot) v megli nejasno, nerazločno ◊ meteor. inverzna megla ki nastane v kotlinah in dolinah ob toplotnem obratu; nizka megla ki leži neposredno nad zemeljsko površino; visoka megla ki se dviga v višje zračne plasti; navt. rog za meglo priprava, s katero daje jadrnica v megli zvočne signale; voj. umetna megla s kemičnimi sredstvi narejena, povzročena megla za maskiranje ♪
  12.      mehanízem  -zma m (ȋ) 1. skupek strojnih delov za uravnavanje, prenašanje gibanja, delovanja: izpopolniti, sprožiti, ustaviti mehanizem; mehanizem pisalnega stroja, ure; mehanizem za premikanje, zaviranje / krmilni, pogonski, prenosni mehanizem; pren. hoteli so biti ljudje, ne pa samo mehanizmi // publ., s prilastkom skupina organov z določeno funkcijo; aparat: menijo, da je človekov fiziološki mehanizem prirejen za toplo podnebje; gimnastične vaje ugodno delujejo na dihalni mehanizem 2. publ., s prilastkom kar omogoča, uravnava določeno delovanje, dejavnost: vodenje državnega mehanizma; potreben je enoten izvršilni mehanizem / sprostitev kreditnega, tržnega mehanizma; mehanizem cen // s prilastkom sistem, način: mehanizem mednarodne delitve dela; mehanizem produkcije / komedijski mehanizem tega dramatika se skoraj ne spreminja ◊ nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; teh. ročični, vijačni mehanizem ♪
  13.      mehanográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mehanografe ali mehanografijo: obiskovati mehanografski tečaj / izpisovanje faktur z mehanografskimi stroji / mehanografska obdelava podatkov ♪
  14.      mêhek  in mehák mêhka -o tudi -ó prid., mehkéjši stil. méčji (é ȃ é) 1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno črto // ki se da (rad) gnesti, oblikovati: glina, vosek in druge mehke snovi / dobra, mehka zemlja je tam ki se da (rada) obdelovati / gospodje v cilindrih in mehkih klobukih // ki se da (rad) rezati, gristi: meso je mehko, saj se je dolgo kuhalo / grozdje, sadje je že mehko sočno, zrelo 2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: svila, žamet in druge mehke tkanine; rokavice iz dobrega, mehkega usnja / na obrazu je čutil njene mehke lase; mačka z mehko dlako / to mazilo naredi kožo mehko / držal je njeno toplo, mehko roko v svoji 3. knjiž. neizrazito izbočen, zaobljen: mehki valovi; mehke gube oblačila / mehka dolenjska pokrajina rahlo valovita 4. knjiž. ki se ne pojavlja v intenzivni stopnji, v močni obliki: odgovorila mu je z mehkim stiskom roke / po nekaj dnevih burje je postal zrak mehek topel; mehko spomladansko sonce / mehke, pastelne barve; mehka, ugašajoča svetloba / slišati je bilo mehke akorde 5. ekspr., navadno v povedni rabi obziren, popustljiv, prizanesljiv: predstojnik je bil sumljivo mehek; biti mehek s kaznjenci, z otroki / mehka materina roka // pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: komaj so ga začeli tepsti, že je bil mehek; oče je bil že precej mehek, zato mu je vneto dokazovala dalje 6. nav. ekspr. ki izraža prijaznost, naklonjenost: prigovarjal mu je z mehkim glasom; mehek nasmeh; pikra poteza v sicer mehkem obrazu; zazrla se je v njegove mehke, modre oči / mehko čustvo 7. nav. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: ženske so mehke, zato hitro jokajo / mehka slovanska duša, narava ● mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pristanek, pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje; ta jezik je mehek ima sorazmerno veliko samoglasnikov; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; žarg., šport. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; jajce z mehko lupino jajce, ki nima apnenčastega ovoja; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; ekspr. napori so veliki, gospoda pa preveč mehka neodporna, mehkužna; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; mati je mehkega srca, ima mehko srce je usmiljena; je hitro ganjena; pog., ekspr. do polnoči so bili že vsi (precej) mehki (precej) pijani, vinjeni; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva ◊ agr. mehki sir zorjen sir z večjim odstotkom vode v brezmastni snovi; mehko vino vino, ki vsebuje malo kisline, čreslovine, navadno tudi manj alkohola; anat. mehko nebo nebo iz mehkega tkiva; bot. mehka stoklasa latasta trava, ki raste na suhih tleh, Bromus mollis; fot. mehki negativ negativ, ki nastane pri premalo časa trajajoči osvetlitvi ali premalo časa trajajočem razvijanju; mehka gradacija postopno prehajanje od svetlo sivih odtenkov v temno sive; gastr. mehka moka moka iz zelo drobnih delcev; kem. mehka voda voda, ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; les. mehki les les z razmeroma majhno gostoto; lingv. mehki soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik; soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; med. mehki čankar spolna bolezen z eno ali več razjedami z mehkimi robovi na spolovilih; metal. mehki svinec svinec, ki mu ni dodan kak drug element; mehke kovine kovine z majhno trdoto; mehko žarjenje žarjenje, pri katerem se kovini, zlitini zmanjša trdota; teh. mehki lot ali mehka spajka lot ali spajka z nizkim tališčem; tisk. knjiga z mehkimi platnicami s platnicami iz tanjše lepenke; um. mehki slog gotski umetnostni slog okoli leta 1400 mêhko in mehkó prisl.: mehko božati po dlaki, roki; mehko odgovoriti, reči; vesoljska ladja je mehko pristala na lunini površini; mehko ravnati z ujetniki; mehko stisniti roko; mehko valovita pokrajina / mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; mehko vezana knjiga knjiga, vezana v mehke platnice ∙ žarg., avt. mehko speljavati počasi; ekspr. v mladosti mu ni bilo mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; ekspr. mehko mu je pri srcu je ganjen, vznemirjen mêhki -a -o, v predložni zvezi mêhki in méhki sam.: kuhati, skuhati kostanj do mehkega; kadar spi na mehkem, ga boli hrbet; ekspr. nič ne dela, živi pa na mehkem živi udobno, v izobilju; hoditi po mehkem; v mehko, redko na mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; nekaj mehkega je v njegovih gibih, pogledih ♦ lov. strel v mehko v drobovje ♪
  15.      mehkôba  -e ž (ó) 1. ekspr. popustljivost, prizanesljivost: zanašal se je na njegovo mehkobo in dobrodušnost / v uradnikovem glasu je začutil mehkobo / s smehom je hotel prikriti mehkobo, ki ga je obšla ganjenost 2. mehkost: mehkoba tal / mehkoba, barva in čistost vlaken / mehkoba barv, tonov ♪
  16.      mejáš  -a m (á) 1. lastnik zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: mejaša se tožita zaradi poti / bil je mejaš z njenim bratom 2. knjiž., redko prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo; sosed: vzhodni mejaši Slovencev so Hrvati in Madžari 3. knjiž., redko obmejni prebivalec: mejaš z narodnostno ogroženega področja; psihološke posebnosti mejašev // nekdaj kmet vojak ob avstrijsko-turški meji: četa hrvaških mejašev; brambovci in mejaši ◊ zgod. mejaš v fevdalizmu lastnik, zakupnik vinograda, ki ni podložen gorskemu gospodu, zlasti na Dolenjskem ♪
  17.      mejáštvo  -a s (ȃ) knjiž. stanje, ko ima kdo s kom isto, skupno mejo: slovensko mejaštvo na Germane in Romane / za to pokrajino je bilo turško mejaštvo neugodno sosedstvo ♪
  18.      méka  in mêka -e ž (ẹ́; é) nar. prekmursko močviren travnik, log: šel je domov po meki; vrbe v meki ♪
  19.      melamín  -a m (ȋ) kem. brezbarvna kristalna snov za izdelovanje umetnih smol, ki pri višji temperaturi ne postanejo mehke: tovarna melamina ♪
  20.      melancána  -e ž (ȃ) enoletna kulturna rastlina ali njen jajčasti sad, jajčevec: prodaja paradižnike in melancane / dušene melancane ♪
  21.      melízem  -zma m (ȋ) muz. toni, ki se pojejo na en zlog: melizmi v liturgičnem petju ♪
  22.      melodíja  -e ž (ȋ) 1. muz. glasbena prvina, ki temelji na zaporednih odnosih med toni: v tej skladbi je melodija glavni nosilec izraza; ritem, melodija in harmonija // s prilastkom oblikovno in vsebinsko urejena skupina tonov, določenih po višini in trajanju: ta melodija je otožna, zategla / enoglasna, vodilna melodija; pren. melodija dolenjskega narečja 2. publ., s prilastkom krajša, navadno zabavna skladba: igrati, predvajati melodije / pevci zabavnih melodij 3. pesn., s prilastkom glasovi, zvoki sploh: melodija gozdov, vetra / slavčkove melodije ◊ lingv. stavčna melodija stavčna intonacija ♪
  23.      melóna  -e ž (ọ̑) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen rumeni sladki sad; dinja: jesti melone; na trgu prodajajo melone in lubenice 2. šalj. polcilinder: gospod z melono na glavi ♪
  24.      memoáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na memoare: avtobiografska in memoarna literatura; memoarna dela o revoluciji / memoarna oblika romana ♪
  25.      memoárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na memoare: pripoved presega memoarske okvire / memoarska literatura; rad bere memoarska dela ♪

   4.186 4.211 4.236 4.261 4.286 4.311 4.336 4.361 4.386 4.411  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA