Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ur (2.861-2.885)



  1.      hábitus  -a m () knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom; telesni in duševni habitus mladih; pren. habitus naše gledališke kulture ◊ agr. celotna zunanja oblika rastline, živali; med. zunanjost in drža telesa
  2.      hádži  -ja m () v muslimanskem okolju kdor je romal v Meko: hadži z zelenim turbanom / neskl., kot pristavek k imenu tega človeka hadži Mustafa
  3.      hajdúk  -a m (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: četa hajdukov; pesmi o hajdukih 2. slabš. cestni ropar, razbojnik: orožniki ženejo hajduka
  4.      hajdúštvo  -a s () pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj boj proti turškemu okupatorju: vloga hajduštva v boju za svobodo 2. slabš. razbojništvo: kaznovati zaradi hajduštva
  5.      hálma  -e ž () igr. družabna igra na šahovnici podobni plošči, pri kateri mora igralec spraviti svoje figure v nasprotnikov vogal: igrati halmo
  6.      hálštatski  tudi hállstattski -a -o [halštat-] prid. () arheol. nanašajoč se na starejše obdobje železne dobe: halštatska kultura / halštatska doba
  7.      hanzeát  -a m () zgod. član Hanse ali meščan Hansi pripadajočega mesta: hamburški hanzeati
  8.      hárač  -a m () v fevdalni Turčiji davek, naložen za delo sposobnim moškim, ki niso prestopili v muslimansko vero: plačevati, pobirati harač
  9.      harakíri  -ja m () pri Japoncih samomor s prerezanjem trebuha: samuraj je napravil harakiri; nož za harakiri
  10.      harangírati  -am nedov. in dov. () knjiž., slabš. hujskati, ščuvati: spretno so harangirali proti napredni družbeni ureditvi / s svojo politiko harangirajo manjše narode
  11.      harmóničnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost harmoničnega: harmoničnost antične kulture; objekt ne sme rušiti harmoničnosti okolja / skladatelj teži za harmoničnostjo
  12.      harmónika  -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglicemuz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika
  13.      harmonírati  -am nedov. () knjiž. skladati se, ujemati se: njuni nazori harmonirajo; barve lepo harmonirajo; figura harmonira z ozadjem
  14.      harúspeks  -a m () pri starih Rimljanih svečenik, ki iz drobovja žrtvovanih živali napoveduje usodo: ob žrtveniku je stal haruspeks; haruspeksi in avgurji
  15.      hatišêrif  -a m () zgod., v fevdalni Turčiji slovesna listina, ki jo je sultan izdal v zvezi z najvažnejšimi zadevami
  16.      havaríja  -e ž () poškodba prevoznega sredstva, zlasti ladje ali letala, ali tovora med vožnjo: ladja je pretrpela havarijo ♦ jur. velika ali generalna havarija hote povzročena škoda ali stroški, ki nastanejo zato, da se reši prevozno sredstvo, zlasti ladja ali letalo, ali tovor
  17.      hektográf  -a m () nekdaj stroj za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: brošura je bila tiskana na hektografu
  18.      heleníst  -a m () strokovnjak za starogrški jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
  19.      helenízem  -zma m () 1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture: kulturno življenje v dobi helenizma // miselnost, kultura starih Grkov: vpliv helenizma na renesanso 2. lingv. element grščine v kakem drugem jeziku; grecizem: helenizmi v latinščini
  20.      helénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Helene, stare Grke: helenska filozofija, kultura / helenske mestne državice
  21.      helénstvo  -a s (ẹ̑) miselnost, kultura starih Grkov: združitev praktičnega rimstva z duhovno bogatim helenstvom
  22.      hemoroíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na hemoroide: hemoroiden bolnik / hemoroidna krvavitev / slabš. star, hemoroiden uradnik
  23.      hermétičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen: hermetična posoda / hermetična ročna ura; pren. zaprl se je v hermetičen molk ♦ lit. hermetična poezija poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi hermétično prisl., navadno v zvezi z zapreti: hermetično zaprta steklenica; ekspr. vse mejne prehode so hermetično zaprli
  24.      heródež  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. okruten, surov človek: tudi otrokom niso prizanašali, ti herodeži dvajsetega stoletja
  25.      herostrátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava 2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti herostrátsko prisl.: herostratsko slavna knjiga

   2.736 2.761 2.786 2.811 2.836 2.861 2.886 2.911 2.936 2.961  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA