Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ur (176-200)
- akulturácija -e ž (á) knjiž. prilagoditev novemu (kulturnemu) okolju: nagla akulturacija priseljencev; avto je zanje dokaz akulturacije na višji standard ♪
- akupresúra -e ž (ȗ) med. zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa: akupunktura in akupresura ♪
- akupunktúra -e ž (ȗ) med. ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo ♪
- akurát prisl. (ȃ) zastar. prav, natanko: akurat tako je hotel imeti ♪
- akuráten -tna -o prid. (ȃ) star. točen, natančen, vesten: akuraten uradnik; čudno, da ga še ni, ko je vedno akuraten ♪
- albuminuríja -e ž (ȋ) med. bolezensko izločanje raztopljenih beljakovin s sečem ♪
- alura gl. alira ♪
- angúrija -e ž (ú) nar. zahodno lubenica: zeleni olupki angurij / z angurijami zasajena njiva ♪
- ántikultúren -rna -o prid. (ȃ-ȗ) ki je proti kulturi: antikulturne tendence ♪
- aparatúra -e ž (ȗ) sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto: montirati, namestiti aparaturo; klinika je opremljena s sodobno aparaturo; filmska, tonska aparatura; aparatura za vremensko službo ♪
- apertúra -e ž (ȗ) fiz. velikost, premer odprtine pri optični napravi: apertura objektiva ♪
- apretúra -e ž (ȗ) 1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila // sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture 2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture ♪
- apretúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na apreturo: apreturna sredstva / apreturni oddelek ♪
- arhitektúra -e ž (ȗ) 1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline // veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo 2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt 3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe ♪
- arhitektúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe arhitektúrno prisl.: arhitekturno zanimiva gradnja ♪
- arkatúra -e ž (ȗ) um. slepi arkadni loki na polstebrih ♪
- armatúra -e ž (ȗ) 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami ♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča 2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature ♪
- armatúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na armaturo: izdelovati armaturne dele / armaturna plošča plošča, na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja / računati in risati armaturni načrt; armaturna palica, zanka; armaturno železo ♪
- asekurácija -e ž (á) zastar. zavarovanje: socialna asekuracija ♪
- asekuránca -e ž (ȃ) zastar. zavarovalnina: izplačati asekuranco // zavarovanje: veliko denarja je dal za asekuranco in zdravnika ♪
- áugsburški -a -o [au̯g-] prid. (ȃ) nanašajoč se na Augsburg: augsburški meščani ♦ rel. augsburška veroizpoved veroizpoved, ki sloni na Lutrovih naukih, sprejetih leta 1530 v Augsburgu ♪
- avantúra -e ž (ȗ) nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture; pripovedoval je o svojih avanturah; čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture; politična avantura imperialistov ♪
- avanturíst -a m (ȋ) kdor išče, ljubi avanture, pustolovec: bil je nemirnež in avanturist; mladostni avanturist // nav. slabš. kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj: okupatorje je imel za avanturiste, ki bodo propadli; politični avanturist ♪
- avanturístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avanturiste ali avanturizem, pustolovski: avanturistični nagibi; bil je avanturistična narava / avanturistični roman / načrti so bili nerealni in avanturistični; avanturistična politika ♪
- avanturístka -e ž (ȋ) ženska oblika od avanturist, pustolovka ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276