Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ur (1.711-1.735)


  1.      bordírati  -am nedov. in dov. (ȋ) obrt. delati borduro ♪
  2.      boríti se  -ím se nedov. (ȋ í) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom; junaško se je boril; bataljon se je boril do zadnjega moža; boriti se na nož, na življenje in smrt; boril se je kakor lev; pren. boriti se zoper obup; boriti se sam s seboj; boriti se s težavami; več ur se je boril z valovi 2. zelo si prizadevati za kaj: tekmovalec se bori za prvo mesto; boriti se za kruh, za obstoj, za pravice; bori se, da bi obdržal svoj položaj // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: boriti se s solzami, s spancem 3. ekspr. težko hoditi skozi kaj ovirajočega: boriti se skozi zamete ● šalj. že štiri dni se krepko bori s cvičkom ga pije; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; v Parizu se je hudo boril s francoščino jo je težko in slabo govoril; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno borèč se -éča -e: boreč se za enakopravnost; boreče se države ♪
  3.      borníranost  -i ž (ȋ) knjiž., nav. slabš. omejenost, neumnost: v svoji borniranosti ne more razumeti tega; kulturna borniranost ♪
  4.      bórza  -e ž (ọ̑) 1. ustanova za trgovanje z vrednostnimi papirji ali blagom: borza danes ne posluje; trgovati na borzi; stanje tečajev na borzi / blagovna borza / igrati na borzi v kapitalistični ekonomiki špekulirati s padanjem in dviganjem cen / borza dela v stari Jugoslaviji urad za posredovanje dela ♦ fin. efektna borza 2. v zvezi črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji: ukvarjati se s črno borzo / prodati, kupiti na črni borzi ♪
  5.      bosják  -a m (á) 1. ekspr., redko bos človek: za njo je počasi hodil bosjak 2. knjiž., zlasti v ruskem okolju, nekdaj revež, brezdomec, potepuh: družil se je z bosjaki in tatovi / Gorki je ustvaril v literaturi tip bosjaka ♪
  6.      bósman  -a m (ọ̄) etn. pletena pogača, zlasti ženitovanjska, znana v Prekmurju in Prlekiji: razrezati bosman ♪
  7.      bosopétiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. hoditi bos: še v nedeljo je bosopetila / vsak dan je moral celo uro bosopetiti do šole ♪
  8.      botánika  -e ž (á) veda o rastlinah: dognanja v botaniki / tretjo uro je na urniku botanika ♪
  9.      bótrica  -e ž (ọ́) ekspr. manjšalnica od botra: botrica ji je kupila uro / botrica, še žal ti bo! ♪
  10.      botríniti  -im nedov. (í ȋ) redko biti glavni vzrok česa; botrovati: tej umetnosti je botrinil takratni razburkani čas ♪
  11.      bráč 1 -a m (ȃ) muz. srednje velika tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: brenkati na brač ♪
  12.      brahiálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. surov, grob: brahialna sila ◊ anat. brahialna arterija nadlahtna arterija ♪
  13.      braníti  in brániti -im nedov. (ȋ á) 1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi // varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico 2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo 3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti // dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi ● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju ◊ šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu braníti se in brániti se odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo // upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam ● domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala branèč -éča -e: padel je, braneč domovino bránjen -a -o: letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; žarg., šport. dobro branjena žoga ♪
  14.      bráti  bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti // dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu // ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani 4. nabirati, trgati: brati jagode; redko brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje) ● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka ◊ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju beróč -a -e: čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo brán -a -o: Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga ♪
  15.      brbránje  -a s (ȃ) glagolnik od brbrati: prazno brbranje; brbranje žensk / brbranje mehurčkov v tolmunu ♪
  16.      brbúnek  -nka m (ȗ) redko mehurček, ki se vzdiguje, kadar voda izvira, vre: srebrni vodni brbunki ♪
  17.      brdávs  -a m (ȃ) ekspr. velik, zelo močen človek: takle brdavs jih bo že ukrotil // redko neotesanec, omejenec: surov brdavs ♪
  18.      bŕdek  -dka -o stil. brdèk -dkà -ò prid. (ŕ; ǝ̏ ȁ) star. brhek: brdek in zal fant; deklica je za čuda brdka bŕdko stil. brdkó prisl.: brdko steče po stopnicah hitro, urno ♪
  19.      brême  -éna s (é ẹ́) 1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor / nar. breme dračja butara, sveženj 2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih // nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena ● bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občine ◊ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; jur. dokazno breme ♪
  20.      bréstlítovski  -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) zgod., v zvezi brestlitovski mir mir, sklenjen leta 1918 med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo, Turčijo ♪
  21.      brez  predl., z rodilnikom 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. naskakovali so brez ozira na žrtve neglede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj ∙ ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela ♦ ptt vzorec brez vrednosti 2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal 3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti 4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike 5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh ♪
  22.      brezbóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. ki taji, ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor; brezbožno društvo 2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno brezbóžno prisl.: brezbožno govoriti ♪
  23.      brezbrížnost  -i ž (ȋ) 1. nezanimanje, ravnodušnost: kazal je brezbrižnost do vsega; zapadel je v popolno brezbrižnost; govoril je z narejeno brezbrižnostjo; brezbrižnost do perečih problemov; brezbrižnost za kulturo 2. redko brezskrbnost: s svojo brezbrižnostjo jo je za trenutek raztresel; lahkotna brezbrižnost ♪
  24.      brezcíljen  -jna -o prid. (ȋ) ki je brez cilja, namena: brezciljno pohajkovanje, tavanje / neurejeno in brezciljno delo; brezciljno življenje brezcíljno prisl.: oči so mi blodile brezciljno ♪
  25.      brezčúten  -tna -o prid. (ū) 1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz 2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik // ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža brezčútno prisl.: brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop ♪

   1.586 1.611 1.636 1.661 1.686 1.711 1.736 1.761 1.786 1.811  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA