Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ur (151-175)



  1.      úrogenitálen  -lna -o prid. (-) anat. nanašajoč se na mokrila in spolovila: urogenitalna okužba / urogenitalni sistem
  2.      uròk  -óka m ( ọ́) po ljudskem verovanju 1. kar koga uroči, zlasti beseda, pogled: če pljuneš trikrat čez ramo, izgubijo uroki svojo moč / delati uroke, da poginja živina; izreči uroke / zdraviti z uroki / ljubezenski urok; jamske podobe so morda lovski urok 2. bolezen, nezaželena lastnost, ki je posledica takih besed, pogledov: dobiti, imeti uroke; preganjati, zdraviti uroke; urok od hudega pogleda; zagovor zoper urok
  3.      urológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za urologijo: poslati bolnika k urologu
  4.      urologíja  -e ž () veda o mokrilih pri moških in ženskah in o spolovilih pri moških ter o njihovem zdravljenju
  5.      urolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na urologe ali urologijo: urološki kongres / urološki oddelek bolnišnice
  6.      urópati  -am dov. (ọ̑) nasilno vzeti materialne dobrine: uropati komu denar / uropati kmetom zemljo / vojska je uropala, kar je mogla // nasilno vzeti kaj sploh: uropati komu prestol / ekspr. uropati komu srečo, veselje / ekspr. uropati naravi velik del bogastva negospodarno ga izkoristitiekspr. kragulj je uropal piščanca odnesel; ekspr. smrt jim je uropala očeta umrl jim je oče urópan -a -o: uropan zaklad
  7.      úrša  -e ž () ekspr. nekoliko nerodna, nespametna ženska: ta urša je vse pozabila / kot nagovor ti urša uršasta ● nar. rezilni stol
  8.      uršulínka  -e ž () članica reda, imenovanega po sv. Uršuli, ki se ukvarja zlasti s poučevanjem ženske mladine: postala je uršulinka / šolati se pri uršulinkah
  9.      uršulínski  -a -o prid. () nanašajoč se na uršulinke: uršulinski samostan / uršulinska šola
  10.      urtikárija  -e ž (á) med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji; koprivnica: jedel je jagode, ribe in dobil urtikarijo; zdravljenje urtikarije
  11.      abituriènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
  12.      abituriêntka  in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient
  13.      abituriêntski  in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
  14.      abreviatúra  -e ž () redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte ♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
  15.      absúrd  -a m () kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze ♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
  16.      absúrden  -dna -o prid. () ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten absúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame
  17.      absúrdnost  -i ž () lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja; prikazati absurdnost vojne // redko absurd: privesti stvar do absurdnosti
  18.      adjutantúra  -e ž () v nekaterih državah adjutantski urad
  19.      administratúra  -e ž () rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa
  20.      advokatúra  -e ž () javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo
  21.      àfigurálen  -lna -o prid. (-) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
  22.      agentúra  -e ž () 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura // opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura 2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
  23.      agrikultúra  -e ž () kmetijstvo, poljedelstvo: moderna, visoko razvita agrikultura
  24.      agrikultúren  -rna -o () pridevnik od agrikultura; kmetijski, poljedelski: agrikulturna proizvodnja
  25.      à jour  [ažúr] prisl. () pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem: v našem oddelku smo vedno à jour

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA