Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ur (1.501-1.525)


  1.      atribúcija  -e ž (ú) nav. mn., jur. pristojnost, kompetenca: odločali so v mejah svojih atribucij ♪
  2.      avantgárden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avantgardo: zavzeti avantgarden položaj; avantgardne sile; avantgardna vloga delavstva / prištevajo ga med avantgardne dramatike; avantgardna glasba; avantgardna smer v literaturi ♪
  3.      avantgardízem  -zma m (ȋ) avantgardna smer, zlasti v literaturi, umetnosti: glasbeni avantgardizem; težnje avantgardizma ali modernizma / vprašanje mladinskega avantgardizma v organizaciji ♪
  4.      avdiénca  -e ž (ẹ̑) zlasti v zahodnih deželah uradni sprejem pri visokem dostojanstveniku: prositi za avdienco; biti v avdienci pri papežu; privatna, svečana avdienca / predsednik vlade ga je sprejel v avdienco, v avdienci ♪
  5.      Ávgijev  -a -o prid. (á) knjiž., ekspr., v zvezi Avgijev hlev neurejen, umazan prostor: očisti že enkrat ta svoj Avgijev hlev; pren. Avgijev hlev kulturnih razmer ♪
  6.      ávgust  -a m (ȃ) redko burkež, klovn: v cirkusu je za avgusta; želel je igrati neumnega avgusta ♪
  7.      avivírati  -am dov. in nedov. (ȋ) tekst. poživiti barvo in izboljšati voljnost tekstilnih surovin in izdelkov ♪
  8.      avríkelj  -klja m (í) bot. prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula ♪
  9.      avstrijakánt  in avstrijakànt -ánta m (ā á; ȁ á) slabš., nekdaj kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta; zagrizen avstrijakant ♪
  10.      ávstro-  prvi del zvez (ȃ) nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi ♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem ♪
  11.      avstrofíl  -a m (ȋ) kdor se navdušuje za avstrijsko politiko ali kulturo ♪
  12.      avtarkíja  -e ž (ȋ) ekon. narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: uvajati avtarkijo; gospodarska avtarkija; obsojati politiko avtarkije; pren. duhovna, kulturna avtarkija ♪
  13.      avténtičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim ♪
  14.      ávto  -a m (ȃ) avtomobil: voziti avto; sesti v avto; otrok je pritekel pred avto; gasilski, škropilni avto; poklicali so rešilni avto; osebni, tovorni, vojaški avto ♦ rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje // osebni avtomobil: spet ima nov avto; karamboliran avto prodam ♪
  15.      avto... 1 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem a) s tujko v drugem delu: avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtostopar, avtostrada b) z domačo besedo v drugem delu: avtocesta in avto cesta, avtoprevoznik in avto prevoznik ♪
  16.      ávtobus  -a m (ȃ) avtomobil za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: avtobus vozi vsako uro; zamuditi avtobus; kdaj odpelje zadnji avtobus proti mestu; izletniški, lokalni avtobus; avtobus mestnega prometa; voznik avtobusa / šolski avtobus za prevoz učencev v šolo; tirni avtobus motorni vlak, ki obstaja iz enega vagona ♪
  17.      avtocamping  in ávtokámping -a [prva oblika ávtokêm- tudi ávtokám-] m (ȃ-ȇ; ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili; avtokamp: restavracijo bodo postavili v bližini avtocampinga ♪
  18.      ávtodóm  in ávto dóm -a m (ȃ-ọ̑) tur. avtomobil, namenjen tudi bivanju: odpeljati se na počitnice z avtodomom ♪
  19.      avtodróm  -a m (ọ̑) posebej urejen prostor za poskusne motorne vožnje ali dirke: zgradili bodo nov, sodoben avtodrom ♪
  20.      ávtokámp  in ávtocámp -a [-kamp] m (ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili: v mestu je tudi avtokamp; prehoden avtokamp ♪
  21.      avtokláv  -a m (ȃ) teh. neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih ♪
  22.      avtokracíja  -e ž (ȋ) politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo: vzpostaviti avtokracijo; borili so se proti avtokraciji; samoodločba narodov je negacija avtokracije; pren. avtokracija v podjetju ♪
  23.      avtonómen  -mna -o prid. (ọ̄) ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast // knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost ♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje avtonómno prisl.: avtonomno poslujoča enota ♪
  24.      avtonomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avtonomiste ali avtonomizem: avtonomistični načrti; avtonomistične težnje; avtonomistično gibanje / avtonomistična ureditev države ♪
  25.      avtonómnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost avtonomnega: avtonomnost pokrajine; avtonomnost kulturnih ustanov / branili so avtonomnost umetnosti ♪

   1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA