Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ur (1.311-1.335)
- zmehúriti -im dov. (ú ȗ) knjiž. narediti, povzročiti mehurje: nekatere kužne bolezni zmehurijo kožo; opečena roka se mu je zmehurila ♪
- zópernatúren -rna -o [pǝr] prid. (ọ̑-ȗ) knjiž. protinaraven: zopernaturne misli ♪
- zúrla -e ž (ȗ) muz., pri nekaterih jugoslovanskih narodih pihalni instrument z jezičkom: z zurlo spremljati ples ♪
- zúrna -e ž (ȗ) muz., pri nekaterih jugoslovanskih narodih pihalni instrument z jezičkom: piskati na zurno ♪
- žabúra -e ž (ȗ) slabš. žaba: regljanje žabur; žabure in krastače ∙ napihuje se kot žabura je zelo domišljav, prevzeten ♪
- ženščúra -e ž (ū) slabš. velika, močna ženska, navadno starejša: škodoželjen smeh debele ženščure // ženska sploh: ta ženščura nesramna spet nekaj napleta ♪
- žmúriti -im nedov. (ú ȗ) nar. gledati z napol zaprtimi očmi: žmuriti skozi trepalnice / žmuriti zaradi ostre svetlobe mežikati ♪
- žmúrka -e ž (ȗ) zool. guba očesne sluznice ali veznice pri nekaterih vretenčarjih: martinček zakrije, zavaruje oko z žmurko; žmurka ptic ♪
- žmúrkati -am nedov. (ȗ) nar. mežikati: žmurka, ker ga pečejo oči ♪
- žur tudi jour -a [žúr] m (ȗ) žarg. domača zabava: prirediti žur; iti, povabiti na žur ♪
- žúren -rna -o prid. (ū) zastar. hiter, uren: žurna hoja žúrno prisl.: žurno delati ♪
- žúriti se -im se nedov. (ū) zastar. hiteti: žuril se je domov / ni se ti treba tako žuriti ♪
- žurnál tudi journál -a [žurnal] m (ȃ) periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija: izdajati žurnal / ilustrirani žurnal; modni, ženski žurnal ● zastar. brati novice v žurnalu dnevniku ◊ fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo ♪
- žurnalíst -a m (ȋ) knjiž. časnikar: biti žurnalist pri večerniku; znan žurnalist ♪
- žurnalístičen -čna -o prid. (í) knjiž. časnikarski: imeti dolgoletno žurnalistično prakso / žurnalistični jezik, stil publicistični jezik, stil ♪
- žurnalístika -e ž (í) knjiž. časnikarstvo: posvetiti se žurnalistiki ♪
- žurnalístka -e ž (ȋ) knjiž. časnikarka: zaposlena je kot žurnalistka pri modni reviji ♪
- žurnalístovski -a -o prid. (ȋ) knjiž. časnikarski: žurnalistovski poklic ♪
- žurnalízem -zma m (ȋ) knjiž. časnikarstvo: ukvarjati se z žurnalizmom ♪
- á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve
strani ♪
- abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo ♪
- abecéda -e ž (ẹ̑) 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede ♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine ♪
- abecéden -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam ♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane abecédno prisl.: abecedno urejen seznam ♪
- abesínski -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura ♪
- àbnormálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defekten àbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo ♪
1.186 1.211 1.236 1.261 1.286 1.311 1.336 1.361 1.386 1.411