Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ur (1.061-1.085)



  1.      razbúrkati  -am dov. () narediti razgibano, valovito: burja je razburkala morje; proti večeru se je morje razburkalo // ekspr. vznemiriti, razvneti: knjiga bo razburkala javnost; novica je razburkala vaščane / doživetje je razburkalo njegovo domišljijo razbúrkan -a -o deležnik od razburkati: razburkano morje // ekspr. nemiren, buren: razburkani časi / razburkano življenje
  2.      razburkávati  -am nedov. () delati razgibano, valovito: razburkavati morsko gladino // ekspr. vznemirjati, razvnemati: močna čustva ga razburkavajo
  3.      razburljív  -a -o prid., razburljívejši ( í) 1. ki se (rad) razburja: razburljiv človek; bolnik je postal razburljiv / biti razburljive narave 2. ki razburi: razburljiv dogodek; razburljiva novica, zgodba // ki je poln vznemirljivih dogodkov: razburljiv dan, sestanek; tekma je bila zelo razburljiva / razburljivo življenje / razburljiv poklic razburljívo prisl.: razburljivo živeti
  4.      razburljívec  -vca m () ekspr. razburljiv človek: s takim razburljivcem se je težko pogovarjati
  5.      razburljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost razburljivega človeka: moti ga fantova razburljivost; bolestna razburljivost / razburljivost tekme
  6.      razkuríti  in razkúriti -im dov. ( ú) 1. močno razgreti: razkuriti peč 2. ekspr. razvneti, razgibati: glasba je razkurila plesalce // zelo razjeziti, razdražiti: kdo te je tako razkuril; ob njegovih besedah se je še bolj razkuril razkúrjen -a -o: kaj si tako razkurjen; razkurjena peč
  7.      razúra  -e ž () knjiž., redko radiranje, brisanje: v dokumentih je razura prepovedana ◊ gled. z ličilom potemnjen briti del igralčevega obraza
  8.      receptúra  -e ž () 1. navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku zlasti za industrijsko pripravo, izdelavo česa: spremeniti recepturo; izdelovati klobase po preizkušeni recepturi; receptura sadnega sirupa ∙ žarg. strojiti po novi recepturi na nov način, po novem postopku; knjiž. v učbeniku je poseben del z recepturami za narodne jedi recepti 2. farm. izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu: farmacevt mora biti pri recepturi zelo natančen; receptura in galenika // lekarniški oddelek za izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu
  9.      receptúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na recepturo: recepturna sprememba / recepturno delo v lekarni
  10.      registratúra  -e ž () adm. oddelek za evidentiranje in hranjenje listin, spisov: poslati spise v registraturo; vodja registrature // zbirka listin, spisov, evidentiranih in hranjenih na takem oddelku: prepeljati registraturo
  11.      registratúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na registraturo: registraturni pripravnik / registraturna označba na fasciklu
  12.      rekurírati  -am dov. in nedov. () knjiž. vrniti se (na kako stvar, dejstvo): pogosto rekurirati na nekatera dejstva, spoznanja ◊ jur. rekurirati nekdaj pritožiti se zoper sklep v pravdnem postopku
  13.      rekúrz  -a m () knjiž. vrnitev (na kako stvar, dejstvo): rekurz na že omenjana dognanja ni potreben / v njegovih romanih so pogosti rekurzi v preteklost ◊ jur. rekurz nekdaj pritožba zoper sklep v pravdnem postopku
  14.      remedúra  -e ž () knjiž. izboljšanje, ureditev: remedura razmer / uvesti remedure v poslovanje izboljšave / remedure proti prekupčevanju ukrepi
  15.      reparatúra  -e ž () knjiž. popravilo, popravljanje: plačati za reparaturo radijskega sprejemnika; generalna reparatura / reparatura avtomobila je dolgo trajala
  16.      reparatúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na reparaturo: reparaturna dela / reparaturni stroški
  17.      resúrs  -a m () nav. mn., publ. vir, zaloga, sredstvo: finančni resursi; rudni resursi / resursi delovne sile
  18.      romadúr  -ja m (ū) gastr. mehki sir v obliki manjšega kvadra, ostrega okusa in vonja: limburški sir in romadur
  19.      ruptúra  -e ž () med. pretrganje, raztrganje notranjega organa: ruptura maternice, vranice // tako nastala poškodba, raztrganina
  20.      rurálen  -lna -o prid. () knjiž. kmečki, podeželski: ruralno prebivalstvo / ruralno naselje ♦ soc. ruralna sociologija sociologija, ki proučuje družbene odnose v kmečkem, podeželskem okolju // kmetijski, poljedelski: ruralna podoba pokrajine; ruralno področje
  21.      ruralíst  -a m () predstavnik ruralizma: češki ruralisti
  22.      ruralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ruraliste ali ruralizem: ruralistično pesništvo / pisatelji ruralistične smeri
  23.      ruralízem  -zma m () lit. literarna smer, ki poudarja vrednost kmečkega življenja: predstavniki ruralizma
  24.      salamúrja  -e ž (ū) nar. razsolica: dati meso v salamurjo
  25.      sálzburški  -a -o [-lcb-] prid. () nanašajoč se na Salzburg: salzburška univerza / salzburški glasbeni festival; salzburška škofija

   936 961 986 1.011 1.036 1.061 1.086 1.111 1.136 1.161  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA