Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Unec (66)



  1.      begúnec  -nca m () kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: pognali so se za beguncem; goriški begunci v prvi svetovni vojni / vojaški begunec dezerter // kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant: politični begunec je zaprosil za azil
  2.      bogoskrúnec  -nca m () rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno: kaznovanje bogoskruncev
  3.      brbúnec  -nca m () redko izpuščaj, mozolj
  4.      brúnec  -nca m () redko (majhno) bruno: macesnov brunec
  5.      debelokljúnec  -nca m () ekspr. ptič z debelim kljunom
  6.      júnec  -nca m (ú) 1. mlad skopljen goveji samec: učiti junce voziti; par juncev; junci in telice // goveji mladič moškega spola: krava je povrgla junca 2. redko bik: gnati kravo k juncu 3. ekspr. močen moški: taka junca, pa ne bi mogla tega narediti // nizko neumen, omejen človek: kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume
  7.      kljúnec  -nca m () zool. proti koncu zoženo sesalo pri nekaterih žuželkah: napadeno žival izsesa s kljuncem ◊ bot. zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin
  8.      krvoskrúnec  -nca m () kdor ima spolne odnose z najožjim (krvnim) sorodnikom: obsojen je bil kot krvoskrunec
  9.      kúnec  -nca m (ū) glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti kunce; meso kuncev / angorski kunec
  10.      mladokljúnec  -nca m () knjiž., ekspr. mlad, neizkušen človek: s temi mladokljunci se menda ne boš prepiral
  11.      múnec  -nca m () bot. močvirska rastlina, pri kateri cvetno odevalo nadomeščajo srebrno bele dlačice, Eriophorum: munec in šaš
  12.      orjúnec  -nca m () član Orjune: spopad orjuncev s trboveljskimi delavci
  13.      pljúnec  -nca m () star. pljunek: obrisati pljunec; krvav pljunec
  14.      púnec  -nca m () star. (čistinski) žig: vtisniti punec na zlatarski izdelek
  15.      rumenokljúnec  -nca m () ekspr. 1. ptič z rumenim kljunom: jata črnih rumenokljuncev 2. mlad, neizkušen človek: tak rumenokljunec me ne bo učil, kaj naj storim
  16.      solúnec  -nca m () žarg. solunski borec, solunski prostovoljec: solunec, nosilec več vojaških odlikovanj
  17.      svetoskrúnec  -nca m () rel. kdor naredi svetoskrunstvo: obsoditi svetoskrunca
  18.      vrhúnec  -nca m () 1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti: delavsko gibanje je doseglo vrhunec / pisatelj je na ustvarjalnem vrhuncu // stopnja največje intenzivnosti: boji so dosegli vrhunec; knjiž. stvar je dozorela do vrhunca; ekspr. veselo razpoloženje je prikipelo do vrhunca / biti na vrhuncu moči 2. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta stavba je vrhunec moderne arhitekture / to predstavo štejejo za vrhunec sezone 3. star. vrh: najvišji vrhunec gorovja / vrhunci smrek
  19.      zabúnec  -nca m () etn. do kolen segajoče žensko vrhnje oblačilo iz belega sukna in brez rokavov: dekle v belih rokavcih in rdeče izvezenem zabuncu
  20.      zelenokljúnec  -nca m () ekspr. mlad, neizkušen človek: takle zelenokljunec me pa že ne bo učil
  21.      anakónda  -e ž (ọ̑) zool. zelo velika južnoameriška kača, Eunectes murinus
  22.      angórec  -rca m (ọ̑) pog. angorski kunec: gojiti angorce
  23.      angórski  -a -o prid. (ọ̑) v zvezi s koza, kunec, mačka ki ima dolgo, mehko dlako: čistokrvna angorska mačka / jopica iz angorske volne
  24.      artístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na artiste ali artizem: a) artistična cirkuška skupina b) artistična dognanost slike; dovršena artistična obdelava risanega filma; Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva / gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična / evropske artistične smeri artístično prisl.: artistično dognan opis
  25.      begún  -a m () star. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: beguni pred Turki / loviti vojaške begune dezerterje

1 26 51  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA