Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Um (887-911)


  1.      triumfátor  -ja m (ȃ) pri starih Rimljanih zmagoviti vojskovodja, ki se mu priredi triumf: znameniti vojskovodja in triumfator; voz triumfatorja ∙ knjiž. vrnil se je kot triumfator (slavljen) zmagovalec ♪
  2.      triumfírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. zmagovati: v dirki so triumfirali domači konji; moštvo spet triumfira; stranka je triumfirala na volitvah; triumfirati nad sovražnikom premagati ga / resnica in pravica sta končno triumfirali 2. čutiti, izražati zmagoslavje: prezgodaj, naskrivaj triumfirati / pa sem le imel prav, je triumfiral triumfirajóč -a -e: triumfirajoči posmeh; triumfirajoča resnica ♪
  3.      triúmvir  tudi triumvír -a m (ȗ; ȋ) pri starih Rimljanih 1. vsak od treh uradnikov, ki opravljajo skupno javno službo: voliti triumvire / denarni triumviri ki vodijo kovanje denarja 2. vsak od treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: triumvir Cezar ♪
  4.      triumvirát  -a m (ȃ) 1. pri starih Rimljanih skupna javna služba treh uradnikov: razvoj triumvirata 2. pri starih Rimljanih vladanje treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: ob koncu republike je prišlo do triumvirata / prvi triumvirat vladanje Cezarja, Pompeja in Krasa // skupina takih treh oblastnikov: sestaviti triumvirat; oblast triumvirata 3. knjiž. skupina treh pomembnih, vodilnih oseb, trojica: stavko je vodil triumvirat / triumvirat Jurčič, Levstik, Stritar ♪
  5.      trúma  -e ž (ú) navadno s prilastkom 1. neurejena, strnjena večja skupina: po poti so srečevali trume beguncev; stal je sredi trume fantov / ekspr.: trume oblakov, vozil; truma ptic, rib 2. nav. ekspr. razmeroma veliko število: zbrala se jih je cela truma; vedno ima trumo otrok okrog sebe / ljudje v trumah zapuščajo mesto 3. star. vojaška, oborožena skupina: poveljnik trume; roparske trume / vojne trume ♪
  6.      trúmf  -a m (ȗ) star. adut: izigrati trumf / ta dokaz je naš zadnji trumf ♪
  7.      trúmica  -e ž (ú) manjšalnica od truma: po cesti je prihajala trumica mladih ♪
  8.      trúmoma  prisl. (ū) knjiž. v trumah: trumoma bežati, preseljevati se / ekspr. v nekaterih deželah prebivalci trumoma umirajo od lakote v velikem številu, množično ♪
  9.      túmba  -e ž (ȗ) 1. um. sarkofagu podoben nagrobnik z upodobitvijo pokojnika na zgornji strani: pokrov tumbe; reliefi na tumbi 2. rel., nekdaj črno pregrnjen oder z nakazano krsto ali po tleh razprostrt črn prt v cerkvi ob obredu za pokojnika: postaviti tumbo; sveče okoli tumbe ♪
  10.      túmor  -ja m (ū) med. 1. skupek izrojenih celic kakega tkiva; novotvorba, nova tvorba: izrezati, operirati tumor; benigni, maligni tumor; možganski tumor; tumor ledvic 2. oteklina, bula: podkožni tumor ♪
  11.      túmorski  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na tumor: tumorske celice / tumorska rast tkiva ♪
  12.      túmpast  -a -o prid. (ú) nižje pog. 1. top: tumpasta britev / tumpast nos 2. omejen, neumen: tumpast človek; ni tako tumpast, kot se dela / tumpast obraz ♪
  13.      túmpec  -pca m (ȗ) nižje pog. omejen, neumen človek: ta tumpec namiga ni razumel / kot psovka kaj si pa misliš, tumpec neumni ♪
  14.      túmpek  -pka m (ȗ) nižje pog. omejen, neumen človek, zlasti otrok: mali tumpek je hotel pojesti deževnika ♪
  15.      tumul  gl. tumulus ♪
  16.      tumúlt  -a m (ȗ) knjiž., redko hrup, trušč, zmeda: ob žaljivi izjavi je nastal v dvorani tumult ♪
  17.      túmulus  in túmul -a m (ȗ) arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov; gomila: odkopali so več tumulusov ♪
  18.      túskulum  in túskul -a m (ȗ) knjiž. mirno in udobno zavetje, bivališče: iz mestnega hrupa se je umaknil v svoj tuskulum ♪
  19.      únikum  -a m, mn. únika s tudi úniki m (ū) knjiž. kar je nekaj posebnega, nenavadnega, izjemnega: nova izdaja pesmi je unikum ♪
  20.      univêrzum  -a m (ȇ) knjiž. (neizmeren) prostor kot urejena celota; vesoljni prostor, vesolje: raziskovati univerzum; neskončni univerzum; pren. duhovni, sanjski univerzum ♪
  21.      vademékum  -a m (ẹ̑) knjiž. knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič: izdati, napisati vademekum / filmski, turistični vademekum; vademekum o zdravilih / ekspr. ta knjiga je vademekum za vsakega izobraženca ♪
  22.      vakum  ipd. gl. vakuum ipd. ♪
  23.      vákuum  -a m (ȃ) 1. prostor z zelo znižanim tlakom: v posodi je vakuum; postopek poteka v vakuumu / doseči, vzdrževati vakuum / tehnologija visokega vakuuma // brezzračni prostor: hitrost rakete v vakuumu / medplanetarni vakuum 2. ekspr. prazen, neizpolnjen prostor: z njegovo smrtjo je nastal vakuum; občutil je vakuum okrog sebe praznino / duhovni, etični, idejni vakuum ♪
  24.      vakuumírati  -am nedov. in dov. (ȋ) žarg. vakuumsko pakirati: vakuumirati živila ◊ grad. vakuumirati beton izsesavati zrak iznad površine svežega betona, prekritega z neprepustno folijo vakuumíran -a -o: vakuumirana namizna sol ♪
  25.      vákuumski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vakuum: vakuumska posoda / vakuumsko pakiranje; vakuumsko sušenje / vakuumska tehnika ♦ elektr. vakuumska elektronka elektronka, pri kateri sta anoda in katoda v brezzračnem prostoru; strojn. vakuumska črpalka priprava za izsesavanje zraka iz zaprtega prostora; teh. vakuumska sušilnica vákuumsko prisl.: vakuumsko pakirana živila ♪

   762 787 812 837 862 887 912 937 962 987  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA