Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Um (87-111)


  1.      umiróviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. upokojiti: umiroviti delavce s polno delovno dobo umiróvljen -a -o: umirovljen uradnik ♪
  2.      umíslek  -a [lǝk] m (ȋ) star. domislek, zamisel: ta umislek je bil poguben za vse; njihovi čudaški, veseli umisleki ♪
  3.      umísliti si  -im si dov. (í ȋ) 1. v mislih izoblikovati, ustvariti a) kar v resničnosti ne obstaja: umisliti si črto, krog; umislil si je svoj svet / dekle si je umislilo, da je Sneguljčica b) kar ne ustreza resnici: ker se mu ni dalo delati, si je umislil bolezen; umisliti si sovražnika / napad so si umislili oni 2. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti: kdaj so si umislili ta običaj; umislil si je nekaj čudnega / umisliti si pameten izgovor 3. star. kupiti si, priskrbeti si: umislil si je novo orodje in nekaj živine ● star. kaj če si umisli in me spodi če se spomni; če se odloči umíšljen -a -o: umišljen dogodek; ustvaril si je svoj umišljeni svet; umišljena bolezen; umišljena črta; pogovarjal se je z umišljeno osebo; sam.: povest je umišljeno združila z resničnim ♪
  4.      umíšljanje  -a s (í) glagolnik od umišljati si: resnično življenje in pripovedovalčevo umišljanje / umišljanje vedno novih stvari ♪
  5.      umíšljati si  -am si nedov. (í) 1. v mislih oblikovati, ustvarjati a) kar v resničnosti ne obstaja: umišljati si strahove / umišlja si, da je kralj b) kar ne ustreza resnici: umišljati si bolezen / začel si je umišljati, da je sosed kriv njegove nesreče 2. z razmišljanjem oblikovati, ustvarjati: vsak dan si umišlja kaj novega / umišljati si izgovore 3. imeti pretirano dobro mnenje o sebi: kaj si ta fant umišlja o sebi / umišlja si, da je dober kritik 4. star. misliti si, predstavljati si: nihče si ni umišljal, da bo vsega tako hitro konec; ni si umišljal, kako ga bodo sprejeli ● star. ne umišljaj si nemogočih stvari izmišljaj ♪
  6.      umišljáva  -e ž (ȃ) zastar. domišljija: bujna umišljava ga je skoraj pogubila / vdajati se praznim umišljavam sanjarijam, predstavam ♪
  7.      umišljenína  -e ž (í) knjiž. umišljena stvar: dejanski podatki in umišljenine ♪
  8.      umíšljenost  -i ž (ȋ) 1. kar je izoblikovano, sestavljeno v mislih in v resničnosti ne obstaja: nasprotje med resničnostjo in umišljenostjo 2. lastnost, značilnost umišljenega: umišljenost bolezni ♪
  9.      umišljíja  -e ž (ȋ) zastar. domišljija: v umišljiji zagledati kaj ♪
  10.      umíti  umíjem dov., umìl (í ȋ) 1. očistiti telo, del telesa navadno z vodo in milom: umiti glavo, noge, roke; umiti bolniku obraz; umiti otroka; umiti koga po hrbtu; temeljito se umiti; lase si umije enkrat na teden; umiti si zobe / umiti se z milom; umiti se z mrzlo, toplo vodo; umiti se kakor mačka z zelo malo vode, po majhni površini; površno; pren., ekspr. pomladanski dež je umil nebo 2. pomiti: umiti posodo, tla / umiti avtomobil oprati ● ekspr. oče mu je umil glavo zelo ga je oštel; roka roko umije človek povrne zlasti v neprijetnem, nedovoljenem položaju dobljeno pomoč s podobno pomočjo; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno umít -a -o: umit obraz; jutro, nebo je bilo kot umito ♪
  11.      umiválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja z umivanjem: umivalec trupel ♪
  12.      umiválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za umivanje: umivalna rokavica, vrečka; umivalna skleda / obložiti umivalni kot s keramičnimi ploščicami; umivalna miza ♪
  13.      umiválnica  -e ž (ȃ) 1. prostor za umivanje: umivalnice in pralnice so v kletnih prostorih / umivalnica za avtomobile pralnica 2. star. umivalnik, umivalna skleda: naliti vodo v umivalnico ♪
  14.      umiválnik  -a m (ȃ) večja plitva posoda za umivanje: umivalnik se je razbil; pomiti umivalnik; umivati se v umivalniku; plastičen, pločevinast, porcelanast umivalnik; umivalnik, bide in kopalna kad / prinesla je umivalnik tople vode ♪
  15.      umívanje  -a s (í) glagolnik od umivati: umivanje otroka; posoda za umivanje; umivanje in kopanje / suho umivanje pri katerem se ne uporablja tekočina ♦ rel. obredno umivanje del obreda na veliki četrtek, v spomin na Kristusovo umivanje nog učencem ♪
  16.      umívati  -am nedov., tudi umivála (í) 1. čistiti telo, del telesa navadno z vodo in milom: umivati bolnika; umivati otroku glavo, roke; umivati se z milom; navadno se umiva z mrzlo vodo; pogosto, temeljito se umivati; lase si umiva enkrat na teden; noče si umivati zob / ekspr.: droben dež mu umiva obraz mu pada po obrazu; roža se umiva v rosi jo pokriva rosa; umivati se s solzami jokati; žalovati ∙ roka roko umiva človek vrača zlasti v neprijetnem, nedovoljenem položaju dobljeno pomoč s podobno pomočjo; umivati si roke (kot Pilat) ne sprejemati odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno 2. pomivati: umivati okna in vrata / umivati sadje prati ♪
  17.      umljív  -a -o prid., umljívejši (ȋ í) knjiž. razumljiv, jasen: umljiva razlaga; vse besede so mi umljive; zapleten, težko umljiv / sama po sebi umljiva stvar // razumljiv, logičen: taka reakcija je umljiva umljívo prisl.: zelo umljivo razlagati / v povedni rabi: umljivo je, da nekaterih ni; zdaj mi je vse umljivo / elipt. uspeha so bili veseli, umljivo ♪
  18.      umljívost  -i ž (í) knjiž. razumljivost, jasnost: težka umljivost besedila ♪
  19.      úmnež  -a m (ȗ) knjiž. pameten človek: tako bi ravnali umneži ♪
  20.      úmnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost umnega: bistvena značilnost človeka je njegova umnost / presenetiti koga s svojo umnostjo; voditi delo z veliko umnostjo ♪
  21.      umobólen  -lna -o prid. (ọ̑) knjiž. duševno bolan: biti umobolen; umobolna ženska; sam.: zdravljenje umobolnih ♪
  22.      umobólnica  -e ž (ọ̑) knjiž. bolnica za duševne bolezni: zdraviti se v umobolnici ♪
  23.      umobólnost  -i ž (ọ̄) knjiž. stanje umobolnega: njegova umobolnost je očitna ♪
  24.      umólkniti  -em [u̯k] dov., tudi umolkníte; tudi umolkníla (ọ́ ọ̑) prenehati govoriti: otroci so umolknili; dal ji je znamenje, naj umolkne; za trenutek umolkniti // ekspr. prenehati oddajati glasove, šume: ptice so umolknile; radio, telefon je nenadoma umolknil / koraki so umolknili // ekspr. prenehati objavljati literarna dela: pesnik je umolknil ● evfem. za vedno je umolknil umrl je ♪
  25.      umòr  -ôra m (ȍ ó) glagolnik od umoriti 1: umor se je zgodil v gozdu; storiti, zagrešiti umor; obsoditi zaradi umora; zahrbten umor; poročilo o umoru / ritualni umor v nekaterih religijah za pridobitev skrivnostnih božanskih moči ♦ jur. (naklepni) umor naklepna povzročitev smrti človeka; justični ali sodni umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena; politični umor; roparski umor iz koristoljubja ♪

   1 12 37 62 87 112 137 162 187 212  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA