Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Um (776-800)

776.      rumenoláska  -e ž (ȃ) ženska, ki ima rumenkaste, svetle lase: rjavolaska in rumenolaska ♪
777.      rumenopólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je rumene polti: rumenopolti prebivalci ♪
778.      rumênost  -i ž (é) lastnost rumenega, rumena barva: rumenost žitnih polj ♪
779.      rumenozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima rumene, rumenkaste zobe: rumenozob konj ♪
780.      rúmov  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rum: rumova esenca / rumov okus ♪
781.      rumpsteak  gl. ramstek ♪
782.      sámoobsêbiumévnost  -i ž (ȃ-é-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo ob sebi umevno: zgodba ne razodeva več pravljične samoobsebiumevnosti ♪
783.      sámooskrúmba  -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. (spolno) samozadovoljevanje ♪
784.      sámoposêbiumévnost  -i ž (ȃ-é-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo po sebi umevno: to je ugotavljal s prostodušno samoposebiumevnostjo / samoposebiumevnost narodne usmerjenosti ♪
785.      sámorazumévanje  -a s (ȃ-ẹ́) knjiž. razumevanje samega sebe: samorazumevanje in samospoštovanje / svetovalno delo je usmerjeno k samorazumevanju / spoznanje smrti temelji v samorazumevanju človeka ♪
786.      sámoskrúmba  -e ž (ȃ-ȗ) knjiž., redko (spolno) samozadovoljevanje ♪
787.      sámouméven  -vna -o prid. (ȃ-ẹ́ ȃ-ẹ̄) razumljiv, umeven sam po sebi: te stvari so preproste in samoumevne; zanj so to samoumevna izhodišča; samoumevno zadovoljstvo zaradi uspeha / knjiž. samoumevna resnica, trditev / redko uro je vzel kot samoumeven dar sámoumévno 1. prislov od samoumeven: njegovo ravnanje jemlje samoumevno 2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: samoumevno je, da sovražniki tudi tem krajem niso prizanesli / elipt. samoumevno, da so nesoglasja med starimi in mladimi pogosta; sam.: to je zame nekaj samoumevnega ♪
788.      sámoumévnost  -i ž (ȃ-ẹ́) značilnost samoumevnega: niso bili prepričani o samoumevnosti njegovih izhodišč // knjiž. kar je razumljivo, umevno sámo po sebi: tako načelo je bilo takrat samoumevnost; svobodo zahtevajo ti narodi kot samoumevnost / darilo je sprejela z mirno samoumevnostjo ♪
789.      sámoumljív  -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) knjiž. samoumeven: to je samoumljiva stvar ♪
790.      samúm  -a m (ȗ) meteor. močen suh, vroč veter, ki piha v puščavah severne Afrike in Arabije: samum dviga oblake peska ♪
791.      sédum  -a m (ẹ̑) bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti; homulica ♪
792.      sempervívum  -a m (ȋ) bot. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnatimi ali rumenkasto belimi cveti; netresk: slamnato streho je prekril sempervivum ♪
793.      sêrum  -a m (ȇ) med. tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi: serum in fibrin / krvni serum // ta tekočina s protitelesi proti določenim boleznim ali strupom: pridobiti serum; vbrizgati bolniku serum / prebolevniški serum iz krvi prebolevnika; serum proti davici, tetanusu; serum proti kačjemu piku / zdravilni serum ♪
794.      sêrumski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na serum: serumska sestava / serumska bolezen bolezen zaradi preobčutljivosti organizma na vbrizgani serum; serumska terapija ♪
795.      sfumáto  -a m (ȃ) um. slikarska tehnika, pri kateri se z barvami dosegajo zabrisani obrisi, mehki prehodi: slikar pogosto uporablja sfumato; neskl. pril.: sfumato tehnika ♪
796.      shruméti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. hrumeč se premakniti: ob žvižgu je vlak shrumel / plaz shrumi s hriba hrumeč zdrsi; pren. vojska je shrumela čez deželo ♪
797.      silumín  -a m (ȋ) metal. zlitina aluminija in silicija ♪
798.      skorumpíranost  -i ž (ȋ) nav. slabš. lastnost, značilnost skorumpiranega: zlaganost in skorumpiranost družbe ♪
799.      skorumpírati  -am dov. (ȋ) nav. slabš. (moralno) izpriditi, pokvariti, navadno s podkupovanjem: okolica ga je skorumpirala; skorumpiral se je, odkar je na tem položaju skorumpíran -a -o: skorumpiran vladajoči razred; to je skorumpirana znanost ♪
800.      skrótum  -a m (ọ̑) anat. modnik, mošnja: vnetje skrotuma ♪

   651 676 701 726 751 776 801 826 851 876