Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Um (751-775)


  1.      rumén  -i ž (ẹ̑) knjiž. rumenina: rumen jesenskega listja ♪
  2.      rumèn  -êna -o prid. (ȅ é) ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet; rumena bluza; šopek belih in rumenih narcis; rumeno klasje, listje; bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen; slamnato, zlato rumen; rumen kot kanarček, vosek; rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; žarg.: na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju) // ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje // ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba ● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; žarg., avt. rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska ◊ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnad rumêno prisl.: rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen ∙ ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko rumêni -a -o sam.: zmagali so rumeni; dekle v rumenem ♪
  3.      rumênček  in ruménček -čka m (é; ẹ̄) ekspr. rumenkasta žival: rumenček in belček ♪
  4.      rumênec  in ruménec -nca m (é; ẹ̄) 1. človek rumene rase: črnci in rumenci 2. rumenkasta žival, navadno vol: vpreči rumenca ♪
  5.      rumenênje  -a s (é) glagolnik od rumeneti: rumenenje listja jeseni ♪
  6.      rumenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati rumen: listje rumeni in odpada / žito že rumeni začenja zoreti / zaradi deževja je koruza začela rumeneti; od bolezni ji obraz rumeni 2. knjiž. rumeno se odražati, kazati: v daljavi so rumenela žitna polja rumenèč -éča -e: rumeneče listje ♪
  7.      rumeníca  -e ž (í) 1. redko zlatenica: zboleti za rumenico 2. nar. prekmursko pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: barvati rumenice ● knjiž. izrazita rumenica je izdajala bolezen na jetrih rumena barva (polti) ◊ fot. filter, ki dobro prepušča zlasti žarke rumene barve ♪
  8.      rumeník  -a m (í) bot., v zvezi barvilni rumenik vrtna rastlina z bodečimi listi in sprva rdeče, pozneje rdečkasto rumenimi cveti v socvetju, Carthamus tinctorius ♪
  9.      rumenílo  -a s (í) 1. rumeno barvilo: barvati z rumenilom / listno rumenilo ♦ kem. kromovo rumenilo rumen prah iz svinčevega kromata in svinčevega sulfata za oljnato rumeno barvo 2. lastnost rumenega, rumena barva: po rumenilu kože se mu vidi, da je bolan / rumenilo cvetja, žita / ekspr. rumenilo zahajajočega sonca ♪
  10.      rumenína  -e ž (í) lastnost rumenega, rumena barva: rumenina jesenskega listja; rumenina trobentic / ekspr.: pokrajina se je svetila v rumenini v rumenkasti svetlobi; bleda rumenina sveč ∙ knjiž. rumenine na sliki so izginile rumene lise ♪
  11.      rumeníti  -ím nedov. (ȋ í) delati kaj rumeno: rumeniti zid / sonce je rumenilo listje dreves, zoreče sadje rumeníti se knjiž. 1. rumeno se odražati, kazati: pod skalnato steno se rumenijo šotori 2. postajati rumen, svetel: nebo na vzhodu se že rumeni ♪
  12.      rumenják  -a m (á) 1. rumena snov v jajcu: ločiti rumenjak od beljaka; zmešati rumenjake s sladkorjem; jajce z dvojnim rumenjakom / jajčni rumenjak 2. star. zlat kovanec, zlatnik: polna mošnja rumenjakov / cel dan iz pravd koval bom rumenjake (F. Prešeren) ♪
  13.      rumenjákov  -a -o (á) pridevnik od rumenjak: rumenjakova barva ♪
  14.      rumênka  in ruménka -e ž (é; ẹ̄) 1. rumenkasta žival, navadno krava: pasel je sivko in rumenko 2. ženska rumene rase: belka in rumenka 3. nar. zgodnja hruška rumene barve: rumenke in tepke ♪
  15.      ruménkast  in rumênkast -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) ki ni popolnoma rumen: rumenkasti lasje; rumenkasta svetloba; bledo rumenkasto blago / rumenkasta barva / od bolezni rumenkast obraz; srajca je postala rumenkasta je porumenela ruménkasto in rumênkasto prisl.: rumenkasto odsevati / piše se narazen ali skupaj rumenkasto beli ali rumenkastobeli cveti ♪
  16.      ruménkljat  in rumênkljat -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) redko rumenkast: rumenkljata odeja / rumenkljat obraz ♪
  17.      rumeno... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na rumen: rumenokljun, rumenokožec, rumenopolt ♪
  18.      rumeno... 2 prvi del zloženk, kakor rumenopikčast, rumenorjav, rumenozelen ipd., gl. rumen ♪
  19.      rumenocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima rumen cvet: šopek rumenocvetnih narcis ♪
  20.      rumenoglàv  in rumenogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima rumeno glavo: rumenoglava ptica ♪
  21.      rumenokljún  -a -o prid. (ȗ ū) ki ima rumen kljun: rumenokljun kos ● ekspr. rumenokljuni fantje mladi, neizkušeni ♪
  22.      rumenokljúnec  -nca m (ȗ) ekspr. 1. ptič z rumenim kljunom: jata črnih rumenokljuncev 2. mlad, neizkušen človek: tak rumenokljunec me ne bo učil, kaj naj storim ♪
  23.      rumenokóžec  -žca m (ọ̑) človek rumene rase: belokožci in rumenokožci ♪
  24.      rumenokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je rumene kože: rumenokožni delavci ♪
  25.      rumenolás  in rumenolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima rumenkaste, svetle lase: rumenolaso dekle ♪

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA