Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Um (6.312-6.336)


  1.      róp  -a m (ọ̑) 1. nasilen odvzem materialnih dobrin s prisvojitvenim namenom: obtožili so ga ropa; preprečiti rop / živeti od ropa od ropanja / bančni, cestni rop; ekspr. rop stoletja zelo velik 2. zastar. plen: žival preži na rop ◊ rel. božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega ♪
  2.      róparski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na roparje ali ropanje: roparski poglavar; roparska tolpa / roparski napad, pohod / roparska ladja; slabš. roparsko gnezdo ● knjiž. roparska izdaja teksta izdaja teksta brez vednosti avtorja ali nosilca avtorskih pravic; roparska žival žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano ◊ agr. roparsko gospodarjenje gospodarjenje, pri katerem se zemlja samo izkorišča in se ne gnoji; jur. roparski umor umor iz koristoljubja; roparska tatvina tatvina, pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar ♪
  3.      ropôtec  -tca m (ó) 1. redko raglja: vrteti ropotce // klopotec: ropotci v vinogradu 2. ekspr. kdor (rad) veliko in glasno govori: ta ropotec kar naprej pripoveduje neumnosti ♪
  4.      rôsa  -e stil. -é ž (ó) drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši; ekspr. sonce je popilo roso; hladna rosa; jutranja, večerna rosa; rosa na travi; biti moker od rose; mlad kakor rosa / pospraviti seno, preden pade rosa / hoditi po rosi po rosni travi; v času, ko je rosa / mn., pesn. na rosah zelenih gora lepoto to si [Soča] pila (S. Gregorčič) // drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh: rosa na steklu / star. na čelu se mu je nabirala rosa pot, znoj / ekspr. rosa v njenih očeh solze ● nar. močnata rosa glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; pepelasta plesen; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora; kakor v rosi umit obraz mladosten, svež ◊ čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana ♪
  5.      rôsnica  tudi rosníca -e ž (ȏ; í) 1. bot., navadno v zvezi navadna rosnica zdravilna rastlina s pernatimi listi in škrlatno rdečimi cveti v grozdih, Fumaria officinalis: čaj iz navadne rosnice 2. zool. rdečkasto rjava žaba, ki ima zelo dolge zadnje noge, Rana dalmatina ♪
  6.      róstra  -e ž (ọ̑) pri starih Rimljanih govorniški oder na forumu, okrašen s kljuni zajetih ladij: govoriti z rostre ♪
  7.      rozéta  -e ž (ẹ̑) 1. um. okras v obliki stiliziranega cveta: sklepnik je okrašen z rozeto; izrezljana, pozlačena rozeta / peterolistna rozeta z reliefno podobo cveta s petimi cvetnimi listi; stropna rozeta reliefna podoba stiliziranega cveta na stropu // okroglo okno s krogovičjem v gotski arhitekturi: rozeta nad portalom; fasada z rozeto / gotska rozeta 2. kar je temu podobno: stekleni drobci v kalejdoskopu se zbirajo v rozete; rozete iz zastav; kamni v prstanu so razvrščeni v obliki rozete 3. znak, trak v obliki rožice kot okras, znamenje pripadnosti, odlikovanja: rdeča rozeta častne legije; v gumbnici je imel rozeto z zlatimi resicami ◊ bot. (listna) rozeta pritlični listi na zelo skrajšanih stebelnih členkih, (listna) rožica; teh. rozeta pokrov, navadno okrogel, za prekrivanje stika med cevjo in zidom ♪
  8.      rózga  -e ž (ọ̑) agr. olesenela mladika trte: porezati rozge; privezati rozgo; grozdi na rozgah // knjiž. trta: hoditi med rozgami / vinska rozga ◊ bot. navadna zlata rozga gozdna rastlina z rumenimi cveti v koških, Solidago virgaurea ♪
  9.      róža  -e ž (ọ̑) 1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože; pisane, rdeče rože; šopek rož; vaza z rožami; lepa, rdeča je kot roža; tak si kot roža imaš, kažeš zdrav, lep videz / papirnate, umetne rože / ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah / vzorec z rožami; pren., vznes. čudovita roža ljubezni // rastlina, ki se goji za okras: rože ji lepo uspevajo; gojiti, presajati, zalivati rože; rože na oknih; stojalo za rože / sobne rože 2. knjiž. vrtnica: rože bodejo; rezati rože; bele, rumene rože; dišeče rože / pritlikave rože 3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave; greben: petelin je stresal rožo; rdeč kot petelinja roža zelo / kokoš ima lepo rožo ● knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. čaj iz rož iz zdravilnih zelišč; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta z rožami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; nar. ivanjska roža ivanjščica; nar. primorsko kačja roža (divja) potonika; star. kraljeva roža Blagajev volčin; ekspr. po bitki so na snegu cvetele krvave rože so bile kaplje, lise krvi; nar. mrtvaška roža krizantema; ekspr. na licih so ji zacvetele rdeče rože zardela je; star. sončna roža sončnica; roža mogota po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč; ekspr. roža deklet najlepša med dekleti; ekspr. dejal ji je, da je roža rož zelo lepa, najlepša ◊ bot. divja roža šipek; šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; etn. roža velika vezenina na oglu peče, zlasti v obliki šopka; jur. roža nekdaj pravica pašnih upravičencev do paše in drugih služnosti na skupni planini; lov. roža spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; rdeča obrv zlasti pri divjem petelinu, ruševcu; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; navt. magnetna roža okrogla plošča pri (magnetnem) kompasu z označenimi stopinjami in glavnimi smermi neba; obrt. roža na golenico segajoči zoženi del prednjika pri škornju; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; (kitajska) zlata roža do dva in pol metra visok okrasni grm z bodičastimi vejami, pernatimi listi in rumenimi cveti, Rosa hugonis; roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa; zgod. boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico ♪
  10.      róžen  -žna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na rože: rožne čebulice; otroci so pletli rožne kite / rožni vrt / rožni grm; rožni trni / rožno olje eterično olje iz cvetov vrtnic / star. v rožnem maju cvetočem ∙ star. rožni cvet junij; ekspr. rožna mladost lepa, srečna; knjiž. rožno jutro lepo, jasno 2. knjiž. rožnat: rožna svetloba / rožna lica ◊ bot. rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae róžno prisl.: rožno cvetoča ajda / piše se narazen ali skupaj: rožno bel ali rožnobel; rožno rdeč ♦ bot. rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium ♪
  11.      roževína  -e ž (í) trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase: roževina na parkljih se obrablja; obrezati kopitno roževino; plast roževine; počasna rast roževine // snov iz tega tkiva: glavnik iz roževine / umetna roževina ♪
  12.      roževínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na roževino: roževinast oklep pri raku; roževinasta luska, tvorba / roževinast glavnik; roževinasti gumbi; očala z roževinastimi okviri ♪
  13.      rožlín  -a m (ȋ) bot. visoka vrtna rastlina z belimi, rdečimi, rumenimi cveti, Althaea rosea: rožlin že cveti ♪
  14.      róžmarin  in rožmarín -a m (ọ̑; ȋ) sredozemska grmičasta rastlina z ozkimi močno dišečimi listi in drobnimi modrikastimi cveti: rožmarin diši, se posuši / pripeti fantu rožmarin vejico rožmarina; dodati golažu rožmarin vršiček rožmarina ◊ bot. divji rožmarin navadna rožmarinka; nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus ♪
  15.      rožmarínček  -čka m (ȋ) 1. ekspr. manjšalnica od rožmarin: rožmarinček se je posušil 2. agr. drobnejše kiselkasto jabolko rožnato rumene barve: zreli rožmarinčki ♪
  16.      rúbelj  -blja m (ú) denarna enota Sovjetske zveze: cena v rubljih / ruski rubelj // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: menjati rublje ◊ num. srebrni rubelj ruski srebrnik, kovan v 18. in 19. stoletju ♪
  17.      rubricírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. razvrstiti, razporediti v rubrike: rubricirati podatke ∙ knjiž., ekspr. tega umetnika ni mogoče rubricirati zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino ♪
  18.      rudbékija  -e ž (ẹ́) bot. rastlina s celimi ali deljenimi listi in rumenimi ali rjavkasto oranžnimi cveti v koških, Rudbeckia: gojiti rudbekije ♪
  19.      rudíst  -a m (ȋ) pal. v kredi izumrla morska školjka, prirasla na podlago, z rogu podobno lupino: rudisti v plitvem morju / v plasteh so našli ostanke rudistov lupin te školjke ♪
  20.      rújen  -jna -o prid. (ū) ekspr. 1. v zvezi z vino dober, plemenit: kozarec rujnega vina 2. knjiž. zlato rumen: rujna zarja ∙ knjiž. dekle z rujnimi lici rdečimi ♪
  21.      rukalíšče  -a s (í) lov. kraj, prostor, kjer jelen ruka: ko se zdani, se jelen umakne z rukališča ♪
  22.      rús  -a -o prid. (ȗ ū) star. rdeč, rjavkasto rdeč: ruse lise / rus konj; imeti ruse lase; rusa brada ● zastar. črni in rusi prebivalci rdečepolti; nar. žeti ruso pšenico rumeno ◊ min. rusi železovec hematit ♪
  23.      rustificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. dati čemu preproste, umetniško manj dovršene oblike: rustificirati visoko umetnost rustificíran -a -o: obrazi na sliki so rustificirani ♪
  24.      rúša  -e ž (ú) vrhnja plast zemlje z rastlinjem, zlasti s travo: preden so začeli kopati temelje, so odstranili rušo; hudournik je raztrgal rušo; konji kopljejo s kopiti v rušo ∙ vznes. zdaj je legel pod rušo še zadnji prijatelj umrl; ekspr. bolezen ga je spravila pod rušo umrl je; ekspr. že dolgo je, počiva pod rušo je mrtev // kos te plasti: obrezati rušo; obložiti gredico z rušami // rastlinje, trava te plasti: ruša je ozelenela, se je zgostila; popasti rušo; gosta ruša / mahova, travna ruša ♪
  25.      ruševína  -e ž (í) nav. mn. ostanki nasilno podrte stavbe, stavb: po potresu so odstranili ruševine; kup ruševin / umreti pod ruševinami / ruševine rimskega mesta razvaline; pren., ekspr. ruševine imperializma; ruševine življenja ∙ ekspr. dvigniti deželo iz ruševin odpraviti posledice opustošenja, razdejanja; ekspr. ob koncu vojne je bila država v ruševinah opustošena, razdejana ♪

   6.187 6.212 6.237 6.262 6.287 6.312 6.337 6.362 6.387 6.412  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA