Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Um (587-611)

587.      nèumérjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki ni umerjen: neumerjen človek; v govorjenju je neumerjen ♪
588.      nèumérjenost  -i ž (ȅ-ẹ̑) knjiž. lastnost neumerjenega: čustvena neumerjenost ♪
589.      nèumésten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) neprimeren: neumestna pripomba, šala; njegovo vprašanje je bilo v tistem razpoloženju zelo neumestno / njegova ljubosumnost je bila neumestna neupravičena ♪
590.      nèuméstnost  -i ž (ȅ-ẹ́) neprimernost: kmalu se je pokazala neumestnost nove določbe; neumestnost pripombe ♪
591.      nèumétnik  -a m (ȅ-ẹ̑) kdor ni umetnik: neumetnik težko presoja umetnostne probleme; njegova dela so cenili umetniki in neumetniki ♪
592.      nèumétniški  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni umetniški: neumetniška dejavnost / umetniške in neumetniške slike / neumetniška stališča / ekspr. slab, neumetniški film ♪
593.      nèumétnost  -i ž (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od umetnosti: skušali so odkriti, kaj je umetnost in kaj neumetnost / ekspr. v gledališko življenje so vnašali neznanje in neumetnost ♪
594.      nèumétnosten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́) lit. ki ni umetnosten: neumetnostna besedila ♪
595.      nèumevajóč  tudi nèumevajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) star. nerazumevajoč: od njega niso pričakovali tako neumevajočega mnenja / srečala je njegov neumevajoči pogled ♪
596.      nèumévanje  -a s (ȅ-ẹ́) star. nerazumevanje: neumevanje jezika / kazal je izrazito neumevanje za umetniško ustvarjanje ♪
597.      nèuméven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) star. nerazumljiv: neumevna razlaga / nagovoril ga je v njemu neumevnem jeziku nèumévno prisl.: neumevno govoriti / v povedni rabi zdelo se mu je neumevno, da ga je zavrnila ♪
598.      nèumírjen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni umirjen: odšel je žalosten in neumirjen / spregovoriti z neumirjenim glasom ♪
599.      nèumirljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da umiriti: neumirljiv fant / ekspr. neumirljivo iskanje resnice ♪
600.      nèumít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni umit: neumite roke / nepočesani, neumiti otroci ♪
601.      nèumljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nerazumljiv: neumljivi pojavi; neumljiva beseda, razlaga / neumljivo otroško govorjenje / ekspr. neumljiva sreča zelo velika ♪
602.      nèumljívost  -i ž (ȅ-í) knjiž. nerazumljivost: njegovih pesmi zaradi neumljivosti niso brali ♪
603.      neúmnež  -a m (ȗ) ekspr. neumen človek: tak neumnež, kot je on, vse narobe naredi / dela se neumneža, ki ne zna do pet šteti / kot psovka stoj, neumnež, da ne boš vsega pohodil ♪
604.      neúmnica  -e ž (ȗ) ekspr. neumna ženska: ošabna neumnica / bila je prava neumnica, vse jim je povedala / kot psovka neumnica, še tega ne znaš ♪
605.      neúmnik  -a m (ȗ) knjiž., redko neumen človek: zmerjala ga je z neumnikom ♪
606.      neúmnost  -i ž (ú) 1. lastnost neumnega človeka: njegovo neumnost so hitro opazili / obžalovali so neumnost njegove odločitve / pooseb. molči, neumnost neumna 2. ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: ta prepoved se mu je zdela neumnost / govoriti neumnosti; slabš. klatiti, kvasiti neumnosti; počenjati, uganjati neumnosti; kakšno neumnost je spet povedal / kot vzklik nobenih neumnosti // kar je neumno sploh: take neumnosti še nisem bral, gledal / napolnili so mu glavo z neumnostmi neumnimi nazori, mislimi 3. v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo zamenjal službo - neumnost; neumnost, tega ne verjamem 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz neumnosti, po neumnosti izraža, da je kaj nastalo brez pravega vzroka ali podlage: storiti kaj iz neumnosti; po neumnosti izgubiti delo; prav po neumnosti sem se udaril ♪
607.      nèumóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) zastar. neutruden, neutrudljiv: neumoren delavec / njen plesalec je bil neumoren / neumorna delavnost, pridnost nèumórno prisl.: neumorno delati, pisati ♪
608.      nèumrjóč  tudi nèumrjòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) zastar. nesmrten: neumrjoč umetnik / neumrjoče stvaritve ♦ rel. neumrjoča duša neumrljiva duša ♪
609.      nèumrjóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) zastar. nesmrtnost: neumrjočnost pesnikovih del ♪
610.      nèumŕl  -a -o prid. (ȅ-ȓ ȅ-ŕ) zastar. nesmrten: slaviti neumrlega pesnika / neumrle zasluge neminljive ♪
611.      nèumrljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ne umre: noben človek ni neumrljiv ♦ rel. neumrljiva duša 2. zastar. nesmrten: neumrljiv pesnik / neumrljivo upanje neminljivo ♪

   462 487 512 537 562 587 612 637 662 687