Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Um (5.312-5.336)


  1.      ponêsti  -nêsem dov., ponésel ponêsla; ponesèn tudi ponešèn (é) nav. ekspr. 1. s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: raketa je ponesla satelit v vesolje / ladja jih je ponesla čez morje / knjiž.: ponesti roko pred obraz dati; ponesti si robec pred usta / ponesti venec na grob odnesti; knjiž. ponesi pismo na pošto nesi; pren. v Ameriko bo ponesel lep spomin na domače kraje 2. navadno v zvezi z ime, slava razširiti, razglasiti: taki ljudje so ponesli ime Jugoslavije po svetu; naši košarkarji so ponesli slavo jugoslovanskega športa v svet 3. povzročiti občutek obstajanja, nahajanja tam, kot izraža določilo: ta melodija ga vselej ponese v pomladno jutro na morju; spomini so ga ponesli v domači kraj ● ekspr. šel bom, kamor me noge ponesejo brez naprej določenega cilja; nar. gorenjsko nikogar nima, da bi ji ponesel jerbas pomagal nesti; evfem. kmalu me ponesejo na pokopališče kmalu bom umrl ponêsti se zastar. 1. biti ponosen: ponese se s svojo zmago / pošten fant je, se je ponesla mati ponosno rekla, povedala 2. obnesti se: naprava se dobro ponese / kako se je ponesel kako je delal ♪
  2.      ponevérjenje  -a s (ẹ̑) poneverba: osumili so ga poneverjenja denarja ♪
  3.      poniževáti  -újem nedov. (á ȗ) s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjševati komu čast, ugled, veljavo: s svojimi obtožbami ga je poniževala; poniževali so se pred njim, ker so mislili, da jim bo zato bolj naklonjen; ni se ti treba poniževati / njegovo ravnanje jo ponižuje ponižujóč -a -e: ponižujoči ukazi; ljubosumnost je ponižujoče čustvo; opravljati ponižujoča dela; prisl.: ponižujoče ravnati s kom poniževán -a -o: narod, ki je bil poniževan in tlačen, se je uprl ♪
  4.      póntski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pokrajino ob severnem delu Črnega morja: pontsko rastlinstvo ♦ bot. pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum ♪
  5.      pòp 1 pôpa m (ȍ ó) 1. v pravoslavni cerkvi duhovnik: pop je obiskal umirajočega; vas je dobila novega popa 2. slabš. duhovnik sploh: govoriš kakor pop ● ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja ♪
  6.      popacáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: učenec je popacal zvezek // ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popacati krilo; otrok se je popacal; popacati si obleko z jedjo popacán -a -o: popacan prt; biti ves popacan ♪
  7.      popackáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: popackati knjigo; popackati se s črnilom // ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popackati obleko; otrok se je popackal; popackati se pri jedi ● slabš. v življenju je popackal veliko papirja napisal veliko slabih del popackán -a -o: popackan otrok; s črnilom popackan zvezek; ves je popackan po obrazu ♪
  8.      popáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: v igri je moral večkrat popačiti obraz; popačil se je od bolečine 2. nav. ekspr. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je popačil, da so bile nerazumljive; popačili so ime kraja / umetno popačiti ton, zvok 3. prikazati kaj drugače, kakor je: zavestno so popačili dejstva; popačil je smisel njegovega stavka 4. star. iznakaziti, skaziti: nesreča ji je popačila obraz / hiše so popačile okolico jezera 5. star. pokvariti, izpriditi: lažnivost popači vsakega človeka; bala se je, da bo ta družba popačila njene otroke popáčiti se z nenaravnimi, nepravilnimi gubami, potezami pokazati, izraziti negativen, odklonilen odnos: medtem ko ji je prigovarjal, se mu je popačila v obraz / ekspr. ti si pa res imeniten igralec, se je popačil zaničljivo rekel popáčen -a -o: od nesreče popačen obraz; uporabljati popačene besede; o njej ima popačeno predstavo, sliko; moralno popačeni ljudje ♪
  9.      popádek  -dka m (ȃ) nav. mn. boleče krčenje maternice, navadno ob porodu: dobiti, imeti popadke; močni, naravni popadki / porodni, poporodni popadki; pren., ekspr. to so zadnji moralni, politični, sentimentalni popadki tega človeka ∙ ekspr. kakšne neumne popadke pa spet imaš zakaj govoriš, ravnaš tako neumno ♪
  10.      pòpárt  in popárt -a m (ȍ-ȃ; ȃ) um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: opart in popart; neskl. pril.: popart motiv ♪
  11.      pópček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od popek: marelica je že pognala popčke / umiti otroku popček ♦ bot. velecvetni popčki gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju; spomladanska torilnica ♪
  12.      pôpelj  -na [pǝl] m (ó) bot. visoka vrtna rastlina z belimi, rdečimi, rumenimi cveti; rožlin: popeljni že cvetijo ♪
  13.      popévka  -e ž (ẹ̑) 1. vokalna skladba v popularnem ritmu in z vsebinsko nezahtevnim besedilom: peti, poslušati popevke; domača, poulična popevka; to je avtor najpopularnejše popevke; festival popevk 2. nav. ekspr. umetniško nezahtevna pesem: poleg drugih pesmi je napisal tudi veliko popevk / peti popevke; pesem je vesela dijaška popevka ♪
  14.      popévkar  -ja m (ẹ̑) pevec popevk: nastopajo znani popevkarji in instrumentalni ansambli; uspeh mladega slovenskega popevkarja ♪
  15.      popíhati  -am dov., tudi popihájte; tudi popihála (í) 1. s pihanjem a) odstraniti: popihati prah s knjig, police b) ohladiti: preden nese juho v usta, jo popiha c) olajšati bolečine: popihati otroku buško; udarjeni prst samo malo popiha in dela naprej 2. zapihati: popihal je veter in prevrnil strašilo 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: hčerka jo je popihala z neznancem; popihati jo domov; pred vojaki sta jo popihala v gozd; umaknil se je k vratom, da bi jo lažje popihal // uiti: ujetniki so jo v temi popihali biričem ● pog., ekspr. popihati ji moraš na dušo vneto ji povedati kaj lepega, ji podvoriti ♪
  16.      popisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisovati nove knjige, novo opremo // ugotavljati število in zbirati osnovne podatke a) vseh prebivalcev določene upravne enote: zadnjič so popisovali pred desetimi leti b) kake skupine ljudi sploh: popisovati novince, učence 2. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih; opisovati: popisovati nesrečo, zmago; humoristično, obširno popisovati ♪
  17.      poplakníti  in poplákniti -em dov. (ȋ á) 1. z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: poplakniti posodo / hlev enkrat na dan poplaknejo z vodnim curkom 2. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: poplakniti smeti in prah ● ekspr. jezo, žalost je poplaknil z vinom popil je nekaj vina in zmanjšal, odpravil jezo, žalost; ekspr. poplakniti mastno kosilo z vinom po kosilu popiti še nekaj vina; ekspr. poplakniti si (suho) grlo kaj popiti ♪
  18.      popláva  -e ž (ȃ) 1. razlitje, razširjenje velike količine vode po kaki površini: na tem polju so vsako leto poplave; poplava je naredila veliko škode; preprečiti poplavo; severne kraje so zajele katastrofalne poplave; občasne, pomladanske poplave; ekspr. v kopalnici imajo pravo poplavo / poplava se širi, umika voda ob takem razlitju, razširjenju 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: poplava besed, vprašanj; jezi se nad poplavo slabe literature; poplava različnih podatkov / poplava luči, svetlobe ♪
  19.      poplitvíti  -ím tudi poplítviti -im dov., poplítvil (ȋ í; í ȋ) narediti (bolj) plitvo: nanosi hudournikov so poplitvili jezero; morje se je poplitvilo / slabe knjige človeka poneumijo in poplitvijo; ekspr. njihova ljubezen do domovine se je sčasoma poplitvila poplitvèn -êna -o in poplítven -a -o: svet mladih ljudi je v drami preveč poplitven; poplitveno jezero ♪
  20.      popljúvati  -am in -pljújem in popljuváti -pljúvam in -pljújem dov., popljuvál in popljúval (ú; á ú) 1. s pljuvanjem umazati: popljuvati tla / od jeze ga je popljuval 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: popljuvali so svoje umetnike / vse vrednote so popljuvali popljúvan in popljuván -a -o: popljuvana tla ♪
  21.      popóln  -a -o [u̯n] prid., popólnejši (ọ̑) 1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk 2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je dozdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano 3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je dozdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna // ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje 4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec ◊ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jur. popolni preklic; lingv. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje popólno prisl., star. popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen ♪
  22.      popolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) star. izpopolnjevati: popolnjuje stroj, ki ga je sam izumil / popolnjevati zaloge / popolnjevati znanje ♪
  23.      popólnoma  [u̯n] prisl. (ọ̑) izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: popolnoma pozabiti, spremeniti; popolnoma se je zapil / popolnoma drugačen; mož je popolnoma gluh; ne popolnoma upravičen sum / svoji nalogi je popolnoma kos; imaš popolnoma prav; ob tej uri je že popolnoma svetlo; popolnoma brez potrebe se razburjaš; oblečen je popolnoma v črno ♪
  24.      popólnost  -i [u̯n] ž (ọ̑) lastnost, značilnost popolnega: popolnost seznama / nav. ekspr.: doseči popolnost; najvišja moralna, umska popolnost; popolnost pesnikove lirike / ekspr. izdelati kaj do popolnosti ♪
  25.      popôprati  -am dov. (ȏ) potresti s poprom: popoprati slanino; kumarice zrežemo, posolimo in popopramo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je popopral s številnimi dovtipi // dodati jedi poper: popoprati juho popôpran -a -o: zelo popoprana jed; popoprane šale; popoprano govorjenje ∙ ekspr. popoprane cene zelo visoke ♪

   5.187 5.212 5.237 5.262 5.287 5.312 5.337 5.362 5.387 5.412  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA