Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Um (526-550)



  1.      luminiscénčen  tudi luminescénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na luminiscenco: luminiscenčni pojavi; luminiscenčna svetloba / luminiscenčna snov
  2.      luminiscénten  tudi luminescénten -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. luminiscenčen: luminiscentna svetloba / luminiscentna snov
  3.      luminíst  -a m () um. umetnik, ki poudarja na slikah kontraste svetlobe in teme
  4.      lúmp  -a m, im. mn. lúmpi in lúmpje () slabš. ničvreden človek, malopridnež: izvedela sem, kakšen lump je; če je raztrgan, še ni rečeno, da je lump / lumpa so prijeli zločinca, hudodelca / kot psovka: tekla je za njim in kričala: lopov, lump; osleparil me je, lump / ekspr. saj veš, da so fantje lumpi
  5.      lumpácij  -a m (á) šalj., redko ničvreden človek, malopridnež: ti si star lumpacij / to sta moja dva mala lumpacija, ju je predstavila mati
  6.      lúmpanje  -a s () glagolnik od lumpati: navaditi se lumpanja
  7.      lumparíja  -e ž () slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: vse lumparije so prišle na dan; kakšno lumparijo je spet napravil; o tvojih lumparijah se bomo pogovorili kasneje / šalj. fantovske lumparije // redko malopridnost, pokvarjenost: v njem je dosti lumparije / to je storil iz lumparije
  8.      lúmparski  -a -o prid. () nanašajoč se na lumpanje: on in njegova lumparska druščina / lumparske navade
  9.      lúmpati  -am nedov. () pog. veseljačiti, popivati: lumpati s fanti / lumpati do jutra
  10.      lúmpek  -pka m () ekspr. manjšalnica od lump: ta lumpek ni kradel le kokoši / ljubk. ti lumpek, ali si kaj moj, je govoril hčerki
  11.      lúmpenproletárec  -rca [pǝn] m (-) nav. slabš., zlasti v razredni družbi pripadnik lumpenproletariata: velemestni lumpenproletarci; deklasiranci in lumpenproletarci
  12.      lúmpenproletariát  -a [pǝn] m (-) nav. slabš., zlasti v razredni družbi propadli ljudje iz različnih družbenih razredov in slojev: lumpenproletariat velemest
  13.      lúmpenproletárski  -a -o [pǝn] prid. (-) nanašajoč se na lumpenproletarce: lumpenproletarska miselnost / v tistih barakah živi lumpenproletarski element
  14.      máksimum  -a tudi -ima m () največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča, ant. minimum: doseči maksimum / do maksimuma izkoristiti stroj / agrarni ali zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina // ekspr. zelo velika mera: maksimum discipline, napora / naspati se do maksimuma ◊ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni; bot. toplotni maksimum najvišja temperatura, pri kateri more rastlina še rasti; mat. maksimum vrednost, ki je ne presega nobena druga vrednost, največja vrednost
  15.      maloúmen  -mna -o prid. (ú ū) evfem. nespameten, neumen: maloumen človek / slabo in maloumno literarno delo; maloumno govorjenje maloúmno prisl.: zakaj si se tako maloumno napil
  16.      maloúmnost  -i ž (ú) evfem. nespametnost, neumnost: to dejanje kaže njegovo maloumnost / v svoji maloumnosti je marsikdaj slabo ravnal
  17.      máskulinum  -a in -na m, prvi pomen mn. máskulina s tudi máskulini m () 1. lingv. moški spol: postaviti pridevnik v maskulinum / maskulina na soglasnik samostalniki moškega spola na soglasnik 2. knjiž., redko moški: biološka potreba maskulinuma
  18.      memorándum  -a m () 1. knjiž. pismena izjava o kaki stvari, problemu z zahtevo, da se uredi, reši, namenjena vladi, politični oblasti; spomenica: memorandum je podpisalo veliko uglednih znanstvenikov 2. polit. uradni spis ene vlade drugi, v katerem se obširneje obravnava kak problem, spomenica: izročiti, poslati memorandum; memorandum jugoslovanske vlade o Koroški; nota in memorandum // pismena izjava o ustno doseženem mednarodnem sporazumu, sporazum: podpisati, ratificirati memorandum / memorandum o soglasju 3. zastar. znanstvena razprava, študija: napisal je memorandum o ostankih koral v gorah ◊ adm. memorandum polovica lista papirja formata A 4 z glavo podjetja, ustanove, polovička; zgod. londonski memorandum 5. oktobra 1954 podpisani memorandum o soglasju med vladami Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju
  19.      métrum  -a tudi -ra m (ẹ̄) lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu, mera: zadnji verz nima pravega metruma; ritem in metrum / daktilski, trohejski metrum / učenci so ugotavljali metrum pesmi
  20.      mínimum  -a tudi -ima m () 1. najmanjša količina, mera, ki je še dovoljena, zadostna ali mogoča, ant. maksimum: doseči, zahtevati minimum; dijak nima potrebnega minimuma znanja; pravilnik določa minimum in maksimum članov v odboru // ekspr. zelo majhna mera: zahtevati vsaj minimum discipline, reda / omejiti, skrčiti porabo do minimuma, na minimum 2. pog., v prislovni rabi najmanj, vsaj: po tej cesti moraš voziti minimum trideset kilometrov na uro ◊ biol. toplotni minimum najnižja temperatura, pri kateri organizem še živi; meteor. minimum področje, kjer je pogosto nizek zračni pritisk; soc. eksistenčni ali življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstva
  21.      mónstrum  -a tudi -ra m (ọ̑) knjiž. pošast, spaka: monstrum v portalu / ta stavba je pravi monstrum je nenavadno visoka, velikamed. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov; spaček
  22.      monumènt  -ênta m ( é) knjiž. spomenik: marmorni monument / v romanu je postavil tem ljudem monument trajne vrednosti
  23.      monumentálen  -lna -o prid. () 1. ki ima velike razsežnosti in lep videz: monumentalni stebri; monumentalna stavba / monumentalna arhitektura 2. ekspr. ki ima izjemne, trajne umetniške, znanstvene vrednote: monumentalna povest, slika; monumentalno delo / monumentalni slog monumentálno prisl.: monumentalno zasnovana kompozicija
  24.      monumentalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. napraviti kaj monumentalno: skulpturo monumentalizirati s klasicistično arhitekturo / važne predmete je umetnik monumentaliziral monumentalizíran -a -o: na mozaiku je dogodek monumentaliziran
  25.      monumentálnost  -i ž () lastnost, značilnost monumentalnega: stavba daje trgu monumentalnost; monumentalnost spomenika / ekspr.: zgodbo je povzdignil do resnične monumentalnosti; monumentalnost simfonije / monumentalnost Plečnikove arhitekture

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA