Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Um (501-525)
- kúmulus -a m, mn. kúmuli tudi kúmulusi (ȗ) meteor. posamezen kopast oblak ♪
- kuriózum -a m (ọ̑) knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: to delo poznamo le še kot kuriozum ♪
- kvántum -a m (ȃ) knjiž., navadno z rodilnikom količina, množina: imel je predpisani kvantum hrane; velik kvantum gradiva / kvantum presežnega dela ♪
- kvórum -a m (ọ̑) jur. za sklepčnost potrebno število članov, glasovalcev: kvorum komisije je pet članov; določba o kvorumu / za sestanek ni bilo kvoruma ♪
- lahkoúmen -mna -o prid. (ú ū) 1. star. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice; lahkomiseln: ne zaupajo mu, ker je malomaren in lahkoumen / prazne in lahkoumne besede 2. knjiž., redko bister, (duševno) prožen: to je lahkoumen človek 3. zastar. lahko razumljiv: njegove pesmi so lahkoumne ♪
- lahkoúmnost -i ž (ú) 1. star. lahkomiselnost: zgražali so se nad njegovo lahkoumnostjo; mladostna lahkoumnost 2. zastar. lahka razumljivost: spis se odlikuje po zanimivosti in lahkoumnosti ♪
- lávdanum -a m (ȃ) farm. opij: doza lavdanuma ♪
- legumín -a m (ȋ) biol., kem. beljakovina v stročnicah ♪
- leguminóza -e ž (ọ̑) nav. mn., knjiž. stročnica, metuljnica: gojiti leguminoze ♪
- lepoúmen -mna -o prid. (ú ū) knjiž. ki pozna, ljubi lepoto v umetnosti: izobražen in lepoumen človek / lepoumno govorjenje ♪
- lepoúmnik -a m (ȗ) knjiž. poznavalec, ljubitelj lepega v umetnosti: on ni ustvarjalec, ampak samo lepoumnik; lepoumniki romantiki; lepoumnik in mecen ♪
- lepoúmniški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na lepoumnike: biti lepoumniški inteligent / slovensko lepoumniško kulturno izročilo ♪
- líkovnoumétnosten -tna -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na likovno umetnost: literarne in likovnoumetnostne smeri našega časa / pisati likovnoumetnostne kritike ♪
- ljubosúmen -mna -o prid. (ú ȗ) 1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumen mož; njegova žena je zelo ljubosumna; bolestno ljubosumen / mož je bil ljubosumen na soseda čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen, naklonjenost žene // ki vsebuje, izraža ljubosumnost: ljubosumni pogledi 2. v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: biti ljubosumen na svoje tovariše / ljubosumen je na njihove uspehe ljubosúmno 1. prislov od ljubosumen: ljubosumno opazuje njeno vedenje 2. ekspr. izraža veliko zavzetost, skrbnost: ljubosumno varovati svoje pravice ♪
- ljubosúmje -a s (ȗ) 1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: svoje ljubosumje je očitno pokazal; muke ljubosumja; to je storil v navalu ljubosumja 2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicno ljubosumje; čutiti ljubosumje na napredovanje kolegov ♪
- ljubosúmnež -a m (ȗ) ekspr. ljubosumen človek: njen mož je ljubosumnež; pogledi jeznega ljubosumneža ♪
- ljubosúmnica -e ž (ȗ) ekspr. ljubosumna ženska: ljubosumneži in ljubosumnice ♪
- ljubosúmnik -a m (ȗ) star. ljubosumen človek: strast je gnala ljubosumnika v zločin ♪
- ljubosúmnja -e ž (ū) zastar. ljubosumnost, ljubosumje: njegova jeza izvira iz ljubosumnje ♪
- ljubosúmnost -i ž (ú) 1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumnost ga muči; vzbuditi v ženi ljubosumnost; neutemeljena ljubosumnost; ekspr. črv ljubosumnosti; bolan od ljubosumnosti / umor iz ljubosumnosti 2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicna ljubosumnost; ljubosumnost med kolegi ♪
- lumbágo -a m (ȃ) med. nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu, ledveni usek ♪
- lumbálen -lna -o prid. (ȃ) med. nanašajoč se na ledje, ledven: lumbalna nevralgija / lumbalna punkcija punkcija hrbteničnega kanala v predelu ledvenih vretenc ♪
- lúmen -mna in -a m (ú) 1. anat. premer, prostornina cevastega organa, svetlina: črevesni lumen; zmanjšani lumen arterije pri arteriosklerozi 2. fiz. enota za merjenje svetlobnega toka: meriti z lumni; ta žarnica daje svetlobni tok tisoč lumnov ● iron., redko ta človek res ni poseben lumen ni posebno bister, pameten ♪
- luminál -a m (ȃ) farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo grenkega okusa: zaužiti preveliko dozo luminala ♪
- luminiscénca tudi luminescénca -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zlasti zaradi zunanjih vplivov, svetlikanje: luminiscenca bakterijskih kultur ♪
376 401 426 451 476 501 526 551 576 601