Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Um (501-525)



  1.      kúmulus  -a m, mn. kúmuli tudi kúmulusi () meteor. posamezen kopast oblak
  2.      kuriózum  -a m (ọ̑) knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: to delo poznamo le še kot kuriozum
  3.      kvántum  -a m () knjiž., navadno z rodilnikom količina, množina: imel je predpisani kvantum hrane; velik kvantum gradiva / kvantum presežnega dela
  4.      kvórum  -a m (ọ̑) jur. za sklepčnost potrebno število članov, glasovalcev: kvorum komisije je pet članov; določba o kvorumu / za sestanek ni bilo kvoruma
  5.      lahkoúmen  -mna -o prid. (ú ū) 1. star. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice; lahkomiseln: ne zaupajo mu, ker je malomaren in lahkoumen / prazne in lahkoumne besede 2. knjiž., redko bister, (duševno) prožen: to je lahkoumen človek 3. zastar. lahko razumljiv: njegove pesmi so lahkoumne
  6.      lahkoúmnost  -i ž (ú) 1. star. lahkomiselnost: zgražali so se nad njegovo lahkoumnostjo; mladostna lahkoumnost 2. zastar. lahka razumljivost: spis se odlikuje po zanimivosti in lahkoumnosti
  7.      lávdanum  -a m () farm. opij: doza lavdanuma
  8.      legumín  -a m () biol., kem. beljakovina v stročnicah
  9.      leguminóza  -e ž (ọ̑) nav. mn., knjiž. stročnica, metuljnica: gojiti leguminoze
  10.      lepoúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. ki pozna, ljubi lepoto v umetnosti: izobražen in lepoumen človek / lepoumno govorjenje
  11.      lepoúmnik  -a m () knjiž. poznavalec, ljubitelj lepega v umetnosti: on ni ustvarjalec, ampak samo lepoumnik; lepoumniki romantiki; lepoumnik in mecen
  12.      lepoúmniški  -a -o prid. () nanašajoč se na lepoumnike: biti lepoumniški inteligent / slovensko lepoumniško kulturno izročilo
  13.      líkovnoumétnosten  -tna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na likovno umetnost: literarne in likovnoumetnostne smeri našega časa / pisati likovnoumetnostne kritike
  14.      ljubosúmen  -mna -o prid.) 1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumen mož; njegova žena je zelo ljubosumna; bolestno ljubosumen / mož je bil ljubosumen na soseda čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen, naklonjenost žene // ki vsebuje, izraža ljubosumnost: ljubosumni pogledi 2. v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: biti ljubosumen na svoje tovariše / ljubosumen je na njihove uspehe ljubosúmno 1. prislov od ljubosumen: ljubosumno opazuje njeno vedenje 2. ekspr. izraža veliko zavzetost, skrbnost: ljubosumno varovati svoje pravice
  15.      ljubosúmje  -a s () 1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: svoje ljubosumje je očitno pokazal; muke ljubosumja; to je storil v navalu ljubosumja 2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicno ljubosumje; čutiti ljubosumje na napredovanje kolegov
  16.      ljubosúmnež  -a m () ekspr. ljubosumen človek: njen mož je ljubosumnež; pogledi jeznega ljubosumneža
  17.      ljubosúmnica  -e ž () ekspr. ljubosumna ženska: ljubosumneži in ljubosumnice
  18.      ljubosúmnik  -a m () star. ljubosumen človek: strast je gnala ljubosumnika v zločin
  19.      ljubosúmnja  -e ž (ū) zastar. ljubosumnost, ljubosumje: njegova jeza izvira iz ljubosumnje
  20.      ljubosúmnost  -i ž (ú) 1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumnost ga muči; vzbuditi v ženi ljubosumnost; neutemeljena ljubosumnost; ekspr. črv ljubosumnosti; bolan od ljubosumnosti / umor iz ljubosumnosti 2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicna ljubosumnost; ljubosumnost med kolegi
  21.      lumbágo  -a m () med. nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu, ledveni usek
  22.      lumbálen  -lna -o prid. () med. nanašajoč se na ledje, ledven: lumbalna nevralgija / lumbalna punkcija punkcija hrbteničnega kanala v predelu ledvenih vretenc
  23.      lúmen  -mna in -a m (ú) 1. anat. premer, prostornina cevastega organa, svetlina: črevesni lumen; zmanjšani lumen arterije pri arteriosklerozi 2. fiz. enota za merjenje svetlobnega toka: meriti z lumni; ta žarnica daje svetlobni tok tisoč lumnov ● iron., redko ta človek res ni poseben lumen ni posebno bister, pameten
  24.      luminál  -a m () farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo grenkega okusa: zaužiti preveliko dozo luminala
  25.      luminiscénca  tudi luminescénca -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zlasti zaradi zunanjih vplivov, svetlikanje: luminiscenca bakterijskih kultur

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA