Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Um (4.162-4.186)
- nèrazlóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje ● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva nèrazlóčno prisl.: nerazločno govoriti, pisati; nerazločno videti; sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega ♪
- nèrazložljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razložiti, pojasniti: čuden, nerazložljiv pojav; nerazložljiv umor; storiti kaj iz nerazložljivih vzrokov; nerazložljive skrivnosti / njena žalost je bila nerazložljiva ♪
- nèrazvíden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki ni razviden: nerazvidni znaki // knjiž. nerazumljiv, nerazložljiv: nerazvidni pojavi; nerazvidne trditve ♪
- nèrazvídnost -i ž (ȅ-í) knjiž. nerazumljivost, nerazložljivost: nerazvidnost pojavov, trditev ♪
- nèrevolucionáren -rna -o prid. (ȅ-ā) ki ni revolucionaren: očitajo mu, da je kot umetnik nerevolucionaren / nerevolucionarno stališče ♪
- neróden -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s
širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
- nervírati -am nedov. (ȋ) pog. razburjati, dražiti: začel ga je namerno nervirati; obnašanje domačih ga nervira; nikar me ne nerviraj / vsak šum ga nervira ♪
- nèsigníran -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nepodpisan, nezaznamovan: slike so ostale nesignirane ♦ num. nesignirani novec novec brez označbe kovnice ♪
- nèskesán -a -o [kǝs] prid. (ȅ-á) v krščanskem okolju ki ni skesan: neskesan grešnik; bala se je, da ne bi umrl neskesan ♪
- neslán -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪
- neslánost -i ž (ā) slabš. neprimerno, nedostojno govorjenje, vedenje: težko je prenašala njegove neslanosti / govoriti, kvasiti, pripovedovati neslanosti / uganjali so razne neslanosti neprimerna, neumestna dejanja ♪
- nèsmísel -sla [ǝu̯] m (ȅ-ȋ) 1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi nesmisel / besedni nesmisli ♦ filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja; lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov 2. kar nima možnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal nesmisel tega ukrepa nesmiselnost 3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel / pripovedovati nesmisle ♪
- nesmŕten -tna -o prid. (ȓ) 1. ekspr. zelo slaven, čaščen: nesmrten pisatelj, umetnik / nesmrtne stvaritve / nesmrtna slava neminljiva / za to ima nesmrtne zasluge zelo velike 2. knjiž. neumrljiv: nihče ni nesmrten nesmŕtno prisl.: nesmrtno se proslaviti ♪
- nesmŕtnik -a m (ȓ) nav. ekspr. 1. zlasti v francoskem okolju član akademije: Voltaire in drugi nesmrtniki / Finžgar je bil sprejet med naše nesmrtnike 2. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: s svojimi romani se je uvrstil med nesmrtnike ♪
- nesmŕtnost -i ž (ȓ) ekspr. lastnost, značilnost nesmrtnega: nesmrtnost umetnikovih del / s to iznajdbo si je zagotovil nesmrtnost ♪
- nesnága -e ž (á) 1. umazanija: odstranjevati nesnago; tla so polna nesnage; okna so kar motna od nesnage / v tej hiši je velika nesnaga / ekspr. le kako more živeti v tej nesnagi umazanem okolju, prostoru 2. slabš. malovreden, ničvreden človek: čas je že, da bi spodil to nesnago iz hiše / kot psovka molči, nesnaga grda ♪
- nesnážen -žna -o prid. (á ā) 1. umazan: nesnažna obleka, soba / nesnažen zrak nečist 2. knjiž., ekspr. nespodoben, neprimeren: nesnažna literatura; pripovedoval jim je nesnažne zgodbe ♪
- nesnážnost -i ž (á) umazanost: nesnažnost stanovanja ♪
- nèsociálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni socialen, ni human: nesocialen človek, gospodar / nesocialni odnosi; njegovo nesocialno ravnanje je vzbudilo ogorčenje ♪
- nespámeten -tna -o prid. (á) ki ne ravna v skladu s pametjo, razumom: nespameten človek; bil je nespameten, da je šel; imeti koga za nespametnega; ne bodi nespametna / ekspr. s tem se ne bo strinjal, saj ni nespameten // ki izraža tako ravnanje: nespameten nasvet, odgovor; nespametna odločitev / nespametna ljubezen staršev do otrok nespámetno prisl.: nespametno govoriti, ravnati; zakaj si se tako nespametno napil / v povedni rabi nespametno bi ga bilo tako dolgo čakati ♪
- nespámetnica -e ž (á) ekspr. nespametna ženska: ta nespametnica že ne bo tega razumela ♪
- nèspovédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) v krščanskem okolju ki ni spovedan: umrl je nespovedan ♪
- nèspoznáten -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nespoznaven: od jeze je postal njen obraz skoraj nespoznaten / nespoznatni vzroki nedoumljivi ♪
- nèspoznátnost -i ž (ȅ-á) knjiž. nedoumljivost: nespoznatnost smisla njegovih besed ♪
- nèspoznáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da spoznati: tako se je spremenila, da je bila nespoznavna; trupla ponesrečencev so nespoznavna // nedoumljiv: z razumom nespoznavne skrivnosti; ekspr. nespoznavna pota usode ♪
4.037 4.062 4.087 4.112 4.137 4.162 4.187 4.212 4.237 4.262