Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Um (362-386)


  1.      humanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj človeško, dobro, plemenito, človečiti: humanizirati človeka; humanizirati mednarodne odnose / humanizirati vzgojo humanizíran -a -o: humanizirana človeška družba ♪
  2.      humánost  -i ž (ȃ) lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človečnost: znan je po svoji resnični humanosti / ravnati s kom v duhu humanosti; načelo humanosti / humanost vzgojnih postopkov ♪
  3.      humánski  -a -o prid. (ȃ) star. human: pristaš naprednih humanskih idej ♪
  4.      húmbug  -a m (ȗ) knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo: vse to je laž in humbug; takšna trditev je navaden humbug ♪
  5.      humerál  -a m (ȃ) rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena; amikt: mašnik si ogrne humeral ♪
  6.      humíden  -dna -o prid. (ȋ) agr., geogr. pri katerem padavine presegajo izhlapevanje, vlažen: humidna klima; humidna pokrajina / kolobarjenje v humidnih proizvodnih razmerah ♪
  7.      humificírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) agr. spreminjati se v humus: listje se humificira ♪
  8.      humifikácija  -e ž (á) agr. spreminjanje v humus: humifikacija listja ♪
  9.      humínski  -a -o prid. (ȋ) agr. ki nastane pri humifikaciji: huminska snov / huminske kisline ♪
  10.      humizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) agr. bogatiti tla s humusom: humizirati peščena tla humizíran -a -o: humizirana mivka ♪
  11.      humór  -ja m (ọ̑) 1. sposobnost za duhovito, šaljivo prikazovanje česa: biti brez humorja; imeti smisel za humor / on je človek humorja // kar se ustvari s to sposobnostjo: ljubil je šalo in razumel humor; črtica je brez humorja; pripovedovati s humorjem; naraven, trpek, zdrav humor / črni humor katerega predmet je lastna ali obča tragika; obešenjaški humor šale, dovtipi človeka v brezizhodnem položaju; suh humor brez osebne čustvene prizadetosti 2. zastar. veselo razpoloženje, dobra volja: v njem sta se lepo družila resnost in humor ♪
  12.      humóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. humorističen: humoren pisatelj; zmeraj je bil humoren in vesel / najbolje je odigral humorne prizore humórno prisl.: humorno pripovedovati ♪
  13.      humoréska  -e ž (ẹ̑) lit. literarno delo, ki na šaljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, priobčiti humoresko; humoreske in groteske // muz. skladba šaljivega značaja: Dvořákova humoreska ♪
  14.      humoríst  -a m (ȋ) duhovit, šaljiv človek, šaljivec: on je velik humorist; njegovo pripovedovanje izdaja rojenega humorista / nastopil bo zabavni ansambel s pevcema in humoristom // kdor piše humoristična dela: v fiziognomiji tega pisatelja se družita humorist in satirik ♪
  15.      humorístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humor: humorističen list, pisatelj; humoristična oddaja v radiu; humoristična zgodba; humoristično delo / govoriti v humorističnem tonu / jemati stvar s humoristične strani; pog. ima močno humoristično žilico humorístično prisl.: govoriti humoristično ♪
  16.      humórnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost humorističnega: humornost je le del njegovega pisateljskega bistva; očaral jih je z odkritosrčno humornostjo in ljubeznivostjo / glavnega junaka je odigral s preizrazito humornostjo ♪
  17.      humózen  -zna -o prid. (ọ̑) agr. ki vsebuje veliko humusa: humozna prst; humozna tla // ki nastane pri humifikaciji: humozne snovi / humozne kisline ♪
  18.      húmus  -a m (ȗ) vrhnja plast tal, ki vsebuje veliko razkrojenih organskih snovi, prst: sloj proda je pokrit z rodovitnim humusom; gozdni humus // agr. razkrojene organske snovi, sprstenina: zemlja vsebuje veliko humusa; obogatiti tla s humusom ♪
  19.      húmusen  -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na humus: odstraniti humusno plast / humusna gnojila / humusne snovi ♪
  20.      íguman  -a m (ȋ) v pravoslavni cerkvi predstojnik samostana: postavili so ga za igumana ♪
  21.      iluminácija  -e ž (á) 1. knjiž. dekorativna, slavnostna razsvetljava: iluminacija glavnega mesta za praznik / rakete za iluminacijo // razsvetljava sploh: izboljšati iluminacijo ulic 2. um., v srednjem veku slikarski okras rokopisa: iluminacija kodeksov ♪
  22.      iluminát  -a m (ȃ) knjiž., redko razsvetljenec, prosvetljenec: tudi on je bil iluminat ♦ zgod. pripadnik prostozidarstvu podobnega gibanja, ki je bilo zlasti razvito v 17. in 18. stoletju ♪
  23.      iluminátor  -ja m (ȃ) um., v srednjem veku kdor slikarsko krasi rokopis: iluminator antifonarija ◊ teh. okno na vesoljski ladji ali batiskafu za opazovanje zunanjega prostora, okolja ♪
  24.      iluminatóren  -rna -o prid. (ọ̑) um. iluminatorski: iluminatorni okras listine ♪
  25.      iluminátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na iluminatorje ali iluminacijo: te inicialke so narejene v isti iluminatorski šoli / iluminatorska umetnost ♪

   237 262 287 312 337 362 387 412 437 462  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA