Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Um (3.437-3.461)


  1.      lôle  in lóle -ta m (ȏ; ọ̑) ekspr. omejen, neumen človek: menda ni tak lole, da bi delal v svojo škodo / kot psovka ti lole lolasti ♪
  2.      lôlek  in lólek -a m (ȏ; ọ̑) ekspr. omejen, neumen človek: lolek si bil in lolek boš ostal ∙ ekspr. imeti koga za loleka norčevati se iz koga ♪
  3.      lomástiti  -im nedov. (á ȃ) silovito, hrupno hoditi skozi kaj ovirajočega: jelen lomasti skozi grmovje; medved lomasti po gozdu; slišali so, da nekaj lomasti za njimi; pokalo in šumelo je, kot bi lomastila čreda merjascev // ekspr. silovito, hrupno hoditi sploh: nikar tako ne lomasti; jaz vam bom že pokazal, je kričal in lomastil po hiši; lomasti kot medved / slabš. nikar ne misli, da boš brez kazni lomastil po mojem vrtu hodil; pren. silna nevihta že lomasti čez gore lomastèč -éča -e: lomasteč po gozdu; lomasteča hoja ♪
  4.      lomíti  lómim nedov. (ȋ ọ́) 1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje; rezati in lomiti kruh; spomladi se led na reki lomi; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez koleno in jo lomil jo poskušal zlomiti; v jezi je divjal in lomil pohištvo grdo ravnal z njim, ga razbijal; pod težo se je deska začela lomiti je začela kazati znake, da se bo prelomila / ekspr.: pomol je lomil valove; morje se lomi ob pečinah; pren., knjiž. val ekspresionizma se je že lomil // s silo, pritiskom delati, da kaj trdega ni več s čim zraščeno, skupaj: otroci lomijo mladike v grmu; burja lomi ledene sveče; veter je lomil veje; veje se lomijo pod težkim snegom; lomiti koruzo lomiti koruzne storže s stebla / lomiti granit, kamen, marmor pridobivati uporabne kose iz žive skale 2. nav. 3. os. povzročati zvijanje telesa, udov: spet ga lomi božjast; krč jo lomi; vse telo mu lomijo krči / brezoseb.: včeraj ga je spet lomilo imel je napad božjasti; ekspr. gledalce je kar lomilo od smeha zvijali, pripogibali so se / z oslabljenim pomenom otrok ni zdrav, božjast ga lomi ima božjast, je božjasten 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza ga lomi; krčevit jok jo je lomil; togota ga lomi / jeza ga lomi, ker ni bil izvoljen jezi se; taka radovednost me lomi, da moram pogledati // polaščati se, lotevati se: komaj gleda, tako ga lomi spanec / kašelj ga je začel lomiti; že prej ga je lomil smeh, zdaj pa se je zakrohotal 4. publ. odpravljati, premagovati, uničevati: lomiti preživele nazore; lomiti stare družbene odnose, tradicijo; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti; predsodki se lomijo 5. slabš. slabo znati, obvladovati kak jezik, zlasti v govorjeni obliki: za silo je lomil angleščino; lomil je celo nekoliko po slovensko 6. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga bo še naprej lomil, bo izključen; mladina ga lomi / to smo ga lomili / njegova žena ga lomi z drugimi; lomi ga, kot da ne bi bil poročen se družabno, erotično izživlja // delati napake: igralec ga je pri premieri lomil; pri šolski nalogi sem ga strašno lomil / godba je dobro igrala, le boben ga je malo lomil / trdil je, da ga trgovina lomi 7. publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se 8. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: menda se bosta ločila. Ne lomi ga; ali si zdaj jezna name? Nikar ga ne lomi; tega izpita ne bom nikoli naredil. Kaj ga pa lomiš ● ekspr., redko težko delo človeka lomi zelo utruja; pog., ekspr. letos ga vreme lomi je slabo, nestalno vreme; zastar. tega vprašanja ne bom rešil, naj si še tako lomim glavo belim; knjiž. pili sta kavo in lomili bel kruh jedli; čakal je in nestrpno lomil prste z roko krčevito pregibal prste druge roke; jokala je in (si) lomila roke, lomila z rokami delala krčevite gibe, izražajoč žalost, obup; ekspr. pri tej nalogi si bo lomil zobe jo bo težko reševal; ekspr. medved je lomil skozi goščavo lomastil; knjiž. razbojniki lomijo v hišo vdirajo, vlamljajo ◊ agr. lomiti lan s posebno pripravo lomiti laneno slamo pri pridobivanju prediva; fiz. prozorno telo lomi svetlobo povzroča spremembo smeri valovanja pri vstopu vase; tisk. lomiti urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani); usnj. lomiti usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo lomíti se 1. biti lomljiv: koruzni kruh se lomi / lasje, nohti se mu lomijo 2. ekspr. pripogibati se, zvijati se: ponižno je pozdravljal in se lomil v pasu; tako so se smejali, da so se kar lomili / lomiti se od smeha, v joku, v smehu 3. biti ostro ukrivljen: črta se lomi; reka se lomi; cesta se lomi navzdol; rov se ostro lomi / topol meče dolgo senco, ki se lomi ob zidu ♦ fiz. svetloba, zvok se lomi spreminja smer pri prehodu v drugo snov 4. knjiž., ekspr. izgubljati trdnost, moč: njen ponos se lomi; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti; njegova upornost se lomi / lomiti se v sebi ● glas se mu je lomil od ganjenosti, razburjenja govoril je pretrgano, s prekinitvami; ekspr. ob tujem izrazu se mu je lomil jezik težko ga je izgovarjal; ekspr. v njem se vse maje in lomi doživlja velike duševne krize; ekspr. dve uri sem se lomil po tistem kamenju (težko) hodil lomèč -éča -e: jokala je, lomeč (si) roke; plaz se vali v dolino, lomeč smreke kot bilke; stal je v zadregi, lomeč v roki vžigalico; pokanje lomečega se ledu lómljen -a -o: lomljena vrsta hiš / lomljeni kamen; lomljeni oklepaj iz dveh ležeči črki V podobnih znakov; lomljena črta ♪
  5.      lóndonski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na London: ogledovati si londonske znamenitosti / londonska megla; publ. londonski sporazum londonski memorandum ∙ ekspr. danes je prava londonska megla zelo gosta megla ♦ agr. londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi; zgod. londonski memorandum 5. oktobra 1954 podpisani memorandum o soglasju med vladami Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju; londonski pakt pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani antante; londonska begunska vlada jugoslovanska vlada, ki je od 6. avgusta 1941 do konca vojne delovala v Londonu ♪
  6.      lopática  -e ž (á) 1. manjšalnica od lopata: a) otrok se igra s kanglico in lopatico; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice // priprava za nalaganje jedi: obrniti zrezek z lopatico / lopatica za pecivo 2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita: delati z lopatico, ne s čopičem; lopatica za kitanje / zidarska lopatica zidarska žlica 3. parna, ploščata trikotna kost na zgornjem delu hrbta: bil je suh, da so mu lopatice kar štrlele; zlom lopatice ◊ alp. lopatica ploščati del cepina; bot. lopatica na vlažnih krajih, med grmovjem ali na sončnih pobočjih rastoča rastlina s srčastimi listi in rumenimi cveti, Ficaria; strojn. lopatice manjše zavite kovinske plošče v turbinskih strojih ♪
  7.      lopotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) redko 1. plosko, tleskajoče udarjati: lopotala je po krilu, da bi iztepla prah / golob lopota s perutmi 2. ekspr. hitro, nerazumljivo govoriti: niso ga razumeli, ker je lopotal / sosede so lopotale o njenem življenju govorile, pripovedovale ♪
  8.      louisdór  in luidór -ja in -a [luid-] m (ọ̑) num. francoski zlatnik, kovan v drugi polovici 17. stoletja in v 18. stoletju: plačati pet louisdorjev ♪
  9.      lòv  lôva m (ȍ ó) 1. iskanje, zasledovanje divjadi z namenom, da se ustreli: vrniti se z lova; iti na lov; medvedji lov; lov za zabavo; lov in ribolov / divji lov brez predpisanega dovoljenja; lov na divjega petelina, srnjaka; lov s psi // prireditev s tem namenom: udeležiti se lova; prirejati velike love; povabiti koga na lov / biti na lovu s sokoli // športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo divjadi: pospeševati lov 2. navadno s prilastkom iskanje, zasledovanje živali zaradi koristi: polharji začenjajo z lovom zvečer / polšji lov; ribji lov ribolov; lov na rake; lov na limanice, z roko; oprema za podvodni lov // ekspr. iskanje, zasledovanje človeka z namenom odvzeti mu svobodo: policija je po dveh dneh lova prijela zločinca; lov na gangsterje 3. navadno s prilastkom kar se ulovi, nalovi: kakšen lov je bil danes; bogat lov; obilen ribji lov; lov enega dneva / ekspr. lov carinskih organov je bil dober 4. redko lovišče: imel je, ogledal si je svoj lov 5. ekspr., v zvezi z na, za veliko prizadevanje za dosego česa: lov na gostinske delavce; lov za bogastvom, srečo; lov za zaslužkom; to je bil čas lova za zlatom / šla je v mesto na lov za kakimi lepimi čevlji; ker zida hišo, je vedno na lovu za gradbenim materialom ● publ. lov na čarovnice fanatično preganjanje nasprotne ideologije in njenih pristašev ◊ etn. divji lov po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; divja jaga; lov na glave pri primitivnih ljudstvih zbiranje človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje; lov. krožni lov skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem lovci in gonjači obkrožijo določen del lovišča in se pomikajo proti središču kroga; mali ali nizki lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; veliki ali visoki lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; lov na divjega petelina, srnjaka je odprt začel se je čas, ko je dovoljen lov na divjega petelina, srnjaka; lov na čakanje; lov na klic pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad; lov v strelcih ali lov v črti skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti; šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje ♪
  10.      lovíšče  -a s (í) predel, področje za lov in za gojitev divjadi: dobro gospodariti z loviščem; škoda v lovišču / gojitveno lovišče; poljsko lovišče ki obsega pretežno polje / lovišče je bogato z ribami; lovišče kitov ∙ šalj. lovec je odšel, se preselil v večna lovišča umrl ♪
  11.      lovíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega: loviti bežečega; gospodinja lovi splašeno kokoš; pes me lovi; otroci se lovijo po dvorišču / udaril jo je in zavpil: ti loviš; pren., ekspr. megle se lovijo po pobočju; po zraku se lovijo snežinke 2. prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj a) kar se odmika: lovil je klobuk, ki ga je odnesel veter; zaman je lovil knjige, ki so padale s police b) kar se približuje: lovili so češnje, ki jih je metal z drevesa; hodil je k reki in lovil les; loviti žogo / žarg. ta vratar slabo lovi žogo // delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: loviti curek v dlani; loviti vodo v škaf / ekspr. loviti solze v robec / ta priprava lovi dim, saje prestreza, zaustavlja / ekspr. okrasni predmeti na polici lovijo prah nanje se prah useda, na njih se nabira 3. prizadevati si z roko priti do česa, kar se premika, giblje: otrok lovi visečo igračko / deklica je lovila mater za krilo / dojenček lovi dudo z usti; lovil je vejo, da bi ne padel grabil; lovil je žebelj s kleščami prizadeval si ga je dobiti med čeljusti klešč // ekspr. prizadevati si zajeti (kak predmet v tekočini): loviti v juhi koščke mesa; sklonil se je nad lonec in z žlico lovil fižol // ekspr. zbirati, nabirati: vsepovsod lovi podatke za svojo razpravo / mati je lovila delo po hišah, da so se lahko preživljali iskala 4. iskati, zasledovati divjad z namenom, da se ustreli: lovci so šli lovit medveda; loviti v tujem lovišču; rad je lovil in ribaril / loviti s psi // iskati, zasledovati živali z namenom a) da se dobijo zaradi koristi: loviti polhe; hodila sta rake, star. rakov lovit; ribič lovi ribe / loviti na trnek, z mrežami; pren., ekspr. ta ženska te lovi v svoje mreže b) da se dobijo sploh: lovil je kobilice in jih metal ribam; loviti kresnice; otrok lovi metulje / mačka lovi miši // ekspr. iskati, zasledovati koga z namenom odvzeti mu svobodo: takrat so lovili mlade fante za (na) vojsko; lovijo me, kam naj se skrijem / loviti tihotapce mamil / če ga le za trenutek pustim samega, izgine od doma in kje naj ga potem lovim iščem 5. ekspr. prizadevati si kaj videti ali slišati: lovila je vsako njegovo besedo, vsak gib; nastavljal je daljnogled in lovil plezalca v steni; otrok lovi pogovor odraslih / lovil je na ušesa, kaj govorijo; pren. antena lovi glasove z vsega sveta // naravnavati ustrezno pripravo, da bi se kaj slišalo: sedel je pred radijskim aparatom in lovil poročila; loviti signale z umetnih satelitov / med vojno so ljudje lovili tuje postaje 6. ekspr. prizadevati si priti v stik s kom, sestati se s kom: mati je hodila pred šolo in lovila profesorje; loviti zdravnika zaradi informacij // prizadevati si pridobiti koga za moža: bil je postaven in vsa dekleta so ga lovila; tako dolgo ga je lovila, da ga je ujela / loviti ženina 7. ekspr. izraža, da bo stanje, kot ga določa samostalnik, glede na koga razmeroma hitro nastopilo: hitijo grabiti, da jih ne bi dež lovil; le pojdi, da te ne bo noč lovila / pog. videti je tak, kot da ga kap lovi da ga bo zadela kap; spanec me lovi postajam zaspan 8. v zvezi loviti sapo, zrak težko, sunkovito dihati: ves zasopel je lovil sapo; ekspr. kar sapo je lovil od razburjenja; pren., ekspr. stara harmonika je lovila sapo ● nar. babica danes lovi v sosednji vasi pomaga pri porodu; ker so dela prepozno začeli, jih bo lovil čas bodo morali hiteti; žarg., šol. ta profesor je bil znan po tem, da lovi vpraša dijaka takrat, ko ta ne pričakuje; ekspr. smrt me lovi (za vrat) kmalu bom umrl; ekspr. govornik je jecljal in lovil besede iskal primernih izrazov; ekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo; žarg., šol. izpraševalec je kandidata lovil si prizadeval vprašati ga kaj, česar ne bi znal; loviti korak s časom prizadevati si prilagajati se razmeram; prizadevati si biti napreden; ekspr. vsa zmedena je lovila misli si prizadevala, da bi se zbrala; ekspr. tvoja hči in on sta malo slepe miši lovila ljubimkala; ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil; ekspr. lovil je dekleta na sladke besede prizadeval si je pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. loviti koga za besedo izkoriščajoč sobesednikove izjave nenaklonjeno pripisovati mu določeno mnenje, pojmovanje; ekspr. lovilo nas bo za priprave na slavnost imeli bomo premalo časa zanje; publ. turisti lovijo zanimive prizore v objektive jih fotografirajo; publ. slikar lovi motiv v skicirko ga skicira, riše; lahko je s tujo roko kače loviti narediti, da kdo drug opravi kako nevarno delo; preg. bolje drži ga kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši ◊ etn. loviti se otroška igra, pri kateri z izštevalnico določeni udeleženec začne loviti druge; navt. loviti veter v jadro naravnavati jadro tako, da se vanj upre veter; rib. loviti na črva, muho lovíti se 1. prihajati v stanje, ko je zaradi priprav onemogočeno svobodno gibanje: muhe se lovijo na muholovec, v pajčevino; ribe se lovijo v nastavljeno mrežo 2. prizadevati si ohraniti normalno lego, ne pasti: omahoval je in se lovil / loviti se po brvi / ekspr. ves truden se je lovil nekaj korakov za njimi opotekaje se hodil / stopal je po ozki brvi in lovil ravnotežje // prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj zaradi opore: omahnil je in se lovil za stol; pri padcu se je z roko lovil za grmovje 3. ekspr. sunkovito tekati, teči: ženska se je lovila za piščanci po dvorišču; oče se lovi za sinom proti hlevu 4. knjiž., v zvezi s sapa, veter narahlo zaganjati se v kaj in s tem majati, premikati: veter se ji lovi v krilo; sapa se ji lovi v lase; sapica se lovi v tanke zavese 5. ekspr. ne vedeti dobro, kako kaj delati: neizkušen je, pa se lovi pri delu; pri prvi vaji se je režiser lovil; mlad umetnik se še lovi / pri utemeljevanju predloga se je precej lovil; no, morda je bilo pred kakim letom, se je v zadregi lovil / loviti se med odločitvama omahovati 6. knjiž., ekspr., v zvezi z za zelo si prizadevati za dosego česa: loviti se za dobičkom, rekordi, srečo / režija se je lovila za zunanjimi efekti / loviti se za ženskami 7. knjiž., s prislovnim določilom biti, obstajati, navadno v premikanju, gibanju: na stropu se lovi svetloba / močen glas se lovi po prostoru; odmev se še lovi med drevjem / smeh se lovi na njegovih ustnicah ● knjiž. ko je dospel do vasi, se je že mrak lovil okoli hiš se je že mračilo; ekspr. misli se mu lovijo okoli tega problema misli nanj; sneg se lovi na klobuke se useda; pri skoku so se lovili tudi na roke se dotikali tal tudi z rokami; ekspr. sončni žarki se lovijo v okna odsevajo v oknih; star. hvala se mu je prijetno lovila v ušesa rad jo je poslušal; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov; ekspr. za besede se ne bova lovila nepremišljenih besed ne bova razumela drug drugemu v škodo; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; preg. na med se muhe love, na sladke besede ljudje ljudi je mogoče prevarati s prijaznimi, lepimi besedami, obljubami lovèč -éča -e: stopal je po brvi, z rokami loveč ravnotežje; pritekel je ves znojen in loveč sapo; ribiči, loveči sulce; spuščali so se po strmini, loveč se za grmovje; tekla je za otrokom, loveč ga za roko; let lovečega ptiča ♪
  12.      lovoríka  -e ž (í) knjiž. 1. sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba; lovor: tam raste mirta in lovorika; gozdič lovorike 2. ekspr. pomemben uspeh, zmaga: to je bila njegova prva lovorika; priboriti si lovoriko; ekipa je prinesla Jugoslaviji največjo šahovsko lovoriko; vojne lovorike ● publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe; publ. iztrgati komu lovoriko iz rok premagati ga kot prvaka v čem; preprečiti mu že skoraj dobljeno zmago; publ. umetnik žanje lovorike v Ameriki ima uspehe; je slaven; knjiž., ekspr. počivati, spati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; publ. tekmovalec je danes segel po najvišji lovoriki je zmagal; publ. največ lovorik so pobrali domači igralci največkrat so zmagali ♪
  13.      lôza  in lóza -e ž (ó; ọ́) 1. knjiž. gozd: iti v lozo po zelenje; v lozi šumi in buči; temna loza / brezova loza // ekspr., v zvezi gluha loza gozd, področje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva: zašel je v gluho lozo / klicala je, a odmevala je le gluha loza ● knjiž., ekspr. zdi se mi, da sem govoril v gluhi lozi da nihče ni poslušal, upošteval mojih besed 2. star. (vinska) trta: le še nekaj listov se drži loze / trebiti kamenje, lozo in robido ♪
  14.      lúbnica  -e ž (ȗ) nar. z ličkanjem napolnjena blazina (za ležanje): na umazanih lubnicah bolni otroci (S. Kosovel) ♪
  15.      lucíden  -dna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. jasen, razumljiv: svet tega pesnika je luciden; njegove lucidne formulacije; lucidna obrazložitev načrta 2. bister, prodoren, bleščeč: bil je luciden analitik nastajajočega meščanstva; izredno duhovita in lucidna ženska / to delo je lucidna podoba poti in razvoja njegove dežele ● knjiž. slikarjeva barva in svetloba postajata vedno bolj lucidni svetli, jasni, prosojni ◊ psiht. lucidni trenutek trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda lucídno prisl.: lucidno prikazati problem ♪
  16.      lucídnost  -i ž (ȋ) knjiž. 1. jasnost, razumljivost: lucidnost formulacije 2. bistrost, prodornost: treznost in lucidnost njegovih ocen; umska lucidnost ♪
  17.      lúč  -i in -í ž (ú; ū) 1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči / cesto razsvetljujejo električne, neonske, plinske luči; reklamne luči; signalne luči; stikalo za luč; žarg.: dolge ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej, kratke luči ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej; na semaforju se prižge, sveti rdeča, zelena luč / pog.: zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč; iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle večna luč naj mu sveti; pren., ekspr. v njegovi duši je gorela luč; ta ljubezen je bila edina luč, ki je svetila v njegovo življenje // priprava, ki prižgana oddaja svetlobo; svetilka: kupiti novo luč; postaviti luč na mizo; kdo je razbil luč; luč je bila prižgana, a zastrta s papirjem / namizna, stoječa, stropna luč; luč na olje / ed., star. cepiti luč trske za razsvetljavo // pog. električna napeljava, električna energija: hribovske vasi so dobile luč; plačati račune za luč in plin 2. kar omogoča, da so predmeti vidni; svetloba: luč pojema; stal je tako, da mu je luč sijala na obraz; še v zadnjem oknu je ugasnila luč; knjiž., ekspr. luč lije skozi okno na cesto; bleda, močna luč; knjiž. mehka, ostra luč; slepeča, topla luč; soba je polna luči; ekspr. mesto se je kopalo v morju luči; luč in tema / pog., v povedni rabi samo v eni hiši je bila luč; v prvem nadstropju so imeli še luč, zato je pozvonil / dnevna, jutranja luč; naravna, umetna luč; neonska luč; sončna luč / ob, pri močni luči se zenica stisne; ker slabo vidi, ne sme brati pri luči pri umetni svetlobi; pogledati predmet proti luči tako, da svetloba pada nanj ali ga presvetljuje; pren., ekspr. luč je zmagala nad temo 3. ekspr., v povedni rabi bister, pameten človek: biti največja luč v razredu; on ni kaka posebna luč; med svojimi kolegi je veljal za luč 4. vznes. pozitivne vrednote: sovražil je temo in ljubil luč; prinesti ljudem luč // duševno stanje glede na te vrednote: to je zgodba srca, ki ni moglo do luči; biti ožarjen od notranje luči 5. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: luč upanja je ugasnila; zagorela je luč svobode; prižgati luč resnice; luč bratovske ljubezni; luč omike, razuma, spoznanja 6. s prilastkom izraža, da je kdo (videti) tak, kot določa prilastek: nastopajoči so se predstavili v najboljši luči; afera meče nelepo luč nanj; končno se je pokazal v pravi luči; to je vrglo slabo luč na vodstvo podjetja // navadno v zvezi z gledati, videti izraža odnos do česa, kot ga določa prilastek: zdaj jih gledam v drugi luči; gledati kaj v lepi luči; videti vse v rožnati luči; ekspr. ljudi prikazuje v črni luči / publ.: postaviti problem v novo luč; prikazati kaj v luči marksizma ● knjiž. luč v njegovih pričakujočih očeh je ugasnila njegove oči niso več izražale pričakovanja; evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali umrl bo; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; pog. na luči si mi, mi stojiš s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo; star. sam sebi je, stoji na luči si škoduje; ekspr. hrepeneti po luči po spoznanju, jasnosti; ekspr. dvorana je bila vsa v lučih v njej je gorelo mnogo luči; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; vznes. nebeške luči zvezde; knjiž. lepo razporejena luč na sliki svetlejša mesta; star. zvoniti večno luč avemarijo; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; vznes. sin je bil luč njenih oči imela ga je zelo rada; ekspr. luč njegovih oči je ugasnila oslepel je; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; star. krogla mu je upihnila luč življenja bil je ustreljen; knjiž., ekspr. ta izjava je prinesla nekaj luči v problem jasnosti; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja ◊ avt. parkirne luči; zavorne luči; elektr. ritmična luč ki sveti v presledkih v določenem ritmu; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju; gled. odrska luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; rel. večna luč ki neprestano gori pred tabernakljem ♪
  18.      lúčnik  -a m (ȗ) bot. rastlina z enotnim ali razraslim steblom in rumenimi ali škrlatno vijoličastimi cveti v grozdih, Verbascum: lučnik že cvete / navadni lučnik zdravilna, dlakava rastlina s svetlo rumenimi cveti v grozdih, Verbascum phlomoides; velecvetni lučnik zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih, Verbascum thapsiforme ♪
  19.      ludízem  -zma m (ȋ) um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki temelji na načelih igre, razvedrila: ludizem in letrizem ♪
  20.      lúna  -e ž (ú) 1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: čas, ko je luna v celoti osvetljena; raziskovati luno; oddaljenost lune od zemlje; polet na luno / v astronomiji: nastanek Lune; Luna in drugi planeti // to nebesno telo glede na osvetljenost: luna sije, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetla, pesn. bleda luna; žarki lune; obraz kakor luna okrogel, širok / luna raste viden je vedno večji del njene površine; nar. mlada luna mlaj; polna luna ko je vidna vsa njena površina; ob polni luni v času, ko je vidna vsa njena površina; nar. stara luna zadnji krajec 2. pesn. mesečina: luna lije v sobo / pri luni se je sprehajal po polju 3. star. (lunin) mesec: to je bilo pred tremi lunami ● poljud. luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; hodi, kot bi ga luna nosila zamišljeno, neprisebno, raztreseno; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. lajati v luno nemočno groziti, onemoglo zmerjati; ekspr. ali živiš na luni, ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven ◊ astr. Jupitrove lune sateliti ♪
  21.      lunéta  -e ž (ẹ̑) um. poslikana ali reliefno okrašena polkrožna ploskev nad vrati, oknom: freska v luneti ♪
  22.      lupína  -e ž (í) 1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino; sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke 2. trd, suh ovoj sadov, plodov: streti, zdrobiti lupino; izluščiti jedrce iz lupine; valovi so premetavali ladjo kakor orehovo lupino / lešnikova, orehova lupina; pren., ekspr. za njegovo trdo lupino se skriva dobro srce 3. ovoj jajca, navadno trd, apnenčast: natreti, razbiti lupino; pišče je prekljuvalo tanko lupino / jajčna lupina; mehka kožnata lupina kačjega jajca 4. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali: školjka odpre, zapre lupino; lupina je gladka, rebrasta / lupina morskega ježka // zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa lupina 5. zunanji del kakega predmeta, zlasti okroglega: lupine granat / od čolna je ostala samo lupina / ekspr. stali so v lupini velikanske dvorane // ekspr. (majhen) čoln, (majhna) ladja: vse tri lupine so se v viharju s tovorom in ljudmi potopile 6. ekspr. kar je za kaj nepomembno: pomembno je jedro, ne lupina; njegova prijaznost je samo lupina / knjiž., z oslabljenim pomenom: lupina njegovega slabotnega telesa skriva bogato dušo; lupina videza obdaja resnico ● ekspr. počasi je zlezel iz svoje lupine postal dejaven, sproščen; ekspr. če te mika jedro, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi ◊ arhit. lupina neravna, navadno izbočena tanka plošča, ki pokriva prostore večjih razsežnosti; bot. semenska lupina tanek ovoj semena; um. lupina stene, stropi, ki obdajajo in oblikujejo prostor ♪
  23.      lupínica  -e ž (í) manjšalnica od lupina: odstraniti, streti lešnikovo lupinico / lupinica jajčeca / iskati, zbirati lupinice školjk / začiniti z limonino lupinico z zunanjim, rumenim delom lupine / drobna ribiška lupinica se je potopila ♪
  24.      lupulín  -a m (ȋ) agr. grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov: lupulin daje pivu obstojnost in okus ♪
  25.      lúskavec  -vca m (ú) zool. kuščarju podoben sesalec, ki ima telo pokrito z roženimi luskami, Manis: luskavci in pasavci ◊ pal. izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron ♪

   3.312 3.337 3.362 3.387 3.412 3.437 3.462 3.487 3.512 3.537  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA