Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Um (2.037-2.061)


  1.      fébruar  -ja m (ẹ̑) drugi mesec v letu: Prešeren je umrl osmega februarja; kongres bo v (mesecu) februarju / (meseca) februarja je padlo veliko snega ♪
  2.      féjst  in fést prid. neskl. (ẹ̑) pog. 1. ki ima pozitivne lastnosti v precejšnji meri: tukaj so sami fejst ljudje; ekspr. kaj ni tale naš kolega fejst dečko / fejst gospodinja je pridna, skrbna // ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; dober: tu je pa res fejst zrak / fejst avto ima 2. postaven, lep: fejst fant; ekspr. fejst baba, ne féjst in fést prisl., nižje pog. dobro, izvrstno: fejst gospodari / fejst so se zabavali / fejst počisti temeljito // zelo, hudo: fejst je počilo; fejst je umazan ♪
  3.      feljtónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na feljton: feljtonsko delo / feljtonski slog feljtónsko prisl.: feljtonsko napisana humoreska ♪
  4.      fenomén  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. kar se kaže in je čutno zaznavno; pojav: proučevati naravne fenomene; kraški fenomeni; fenomeni čustvenega življenja / družbeni, literarni, socialni fenomen / umetnost je zelo zapleten fenomen 2. ekspr. nenavadno, izredno sposoben človek: med svojimi sošolci je veljal za fenomen(a); suflerka je fenomen glede spomina ♪
  5.      fenoplást  -a m (ȃ) nav. mn., kem. umetna smola iz fenola in formaldehida: uporaba fenoplastov v elektrotehniki ♪
  6.      féntati  -am dov. (ẹ́) nižje pog., ekspr. 1. uničiti, pokončati: kar prime v roko, vse fenta / nikar toliko ne delaj, saj se boš fental 2. ubiti, umoriti: fental ga bom, če mi pride v roke; obupala je in se fentala ♪
  7.      fêrmij  -a m (é) kem. umetno pridobljen redek radioaktivni element, Fm ♪
  8.      festón  -a m (ọ̑) um. okras v obliki cvetnega ali sadnega venca: feston na pročelju hiše ♪
  9.      fíberglas  -a [bǝr] m (ȋ) kem. umetna snov iz steklenih vlaken in umetne smole: skakalna palica iz fiberglasa ♪
  10.      fideízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk, da se do globljega spoznanja ne pride z razumom, ampak z verovanjem ♪
  11.      fígov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na figo: figovo drevo / figovo žganje ♦ um. figov list figov list, upodobljen na kipih ali slikah, da zakriva spolni organ ♪
  12.      figúra  -e ž (ȗ) 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki ♦ geom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi ∙ slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur ♪
  13.      figurácija  -e ž (á) 1. um. likovno izražanje z upodabljanjem stvarnega, konkretnega sveta, zlasti živih bitij: meja med figuracijo in abstrakcijo ni več ostro začrtana 2. muz. melodični okrasek: bogastvo figuracij v melodijah baročnih skladateljev ♪
  14.      figurálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na figura 1 in 5: figuralna kompozicija, slika / figuralni ples / figuralni let letala ♦ muz. figuralna glasba glasba v 17. in 18. stoletju, ki uporablja ustaljene figure; um. figuralna umetnost umetnost, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja figurálno prisl.: figuralno okrašen kapitel ♪
  15.      figurálik  -a m (á) um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja: razstava predstavlja slikarja kot portretista, krajinarja in figuralika ♪
  16.      figurálika  -e ž (á) um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij: ta slikar se je največ ukvarjal s figuraliko // likovna dela s takimi motivi: na razstavi so portreti, figuralika, tihožitja in krajinske kompozicije ♪
  17.      figuralíst  -a m (ȋ) um. figuralik: razstavljajo sami figuralisti ♪
  18.      figurálnost  -i ž (ȃ) um. lastnost, značilnost figuralnega: slikar se je hote odmaknil od figuralnosti ♪
  19.      figuratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na figuracijo ali na figura 5: slikati na figurativen način; figurativno kiparstvo, slikarstvo / figurativna umetnost figuralna umetnost / figurativen ples // knjiž. okrašen, olepšan: figurativno izražanje figuratívno prisl.: figurativno povedati, slikati ♪
  20.      fiksácija  -e ž (á) 1. knjiž. trdna namestitev, pritrditev: fiksacija jezika pri umetnem dihanju; fiksacija zobne krone 2. psih. kar se je vtisnilo v človekovo zavest oziroma podzavest ali se je ustalilo v obnašanju: človek, ki ga je v življenju komaj poznal, mu je postal po smrti fiksacija // končni proces v nastajanju navade ♪
  21.      fíksati  -am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. nadlegovati razburjati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: že cel dan me fiksa 2. žarg., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: to smo ga fiksali fíksati se žarg. vbrizgavati si, jemati mamila: že dalj časa se fiksa ♪
  22.      fiksatív  -a m (ȋ) um. snov za površinsko utrditev, zaščito barvne plasti: mešal se je vonj fiksativa in oljne barve ♪
  23.      fiksátor  -ja m (ȃ) kozm. snov, ki se dodaja parfumom za zaviranje izhlapevanja: izdelovanje fiksatorjev za parfumska olja ♪
  24.      fíksen  -sna -o prid. (ȋ) 1. trdno določen, nespremenljiv: fiksen znesek; datum odhoda še ni fiksen; fiksne obresti / ima fiksno plačo stalno / fiksna cena 2. ki je na stalno določenem mestu, nepremičen: fiksen žerjav; fiksna stena 3. v zvezi fiksna ideja bolezenska predstava, blodna misel, ki se je človek ne more otresti: imel je fiksno idejo, da bo umrl; bolehati za fiksno idejo; pren. industrializacija za nas ni fiksna ideja ◊ ekon. fiksni kapital kapital, ki prenaša svojo vrednost na proizvod postopoma ♪
  25.      fiksíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fiksirati1: fiksiranje končnega cilja v programu; zakonsko fiksiranje pravic in dolžnosti državljanov / slika mu je umetniško fiksiranje dojmov / s fiksiranjem odstranjevati ostanke srebrovih soli ♪

   1.912 1.937 1.962 1.987 2.012 2.037 2.062 2.087 2.112 2.137  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA