Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Um (1.362-1.386)


  1.      brézov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na brezo: brezov les; brezova veja; brezovo lubje / brezov gaj / brezova metla, šiba ● ekspr. izgovor je brezov izmišljen, neverjeten; brezove oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici; ekspr. namazati otroka z brezovim oljem natepsti z brezovo šibo; natepsti sploh ◊ bot. brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; kozm. brezova voda tekočina iz brezovega lubja, listja za nego las ♪
  2.      brezovína  in brézovina -e ž (í; ẹ́) brezov les: rumenkasta brezovina // redko brezove veje: vzel je nož in začel rezati brezovino ♪
  3.      brezpredméten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet ◊ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
  4.      brezpriméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je brez primere, zelo velik: to delo je bilo sad brezprimernega poguma; avtorjev humor je brezprimeren; ustvarjal je z brezprimerno lahkoto; brezprimerna lepotica; brezprimerno hinavstvo brezprimérno prisl.: brezprimerno večji pomen ♪
  5.      brezprostóren  -rna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko prostorsko neomejen: brezprostorno, brezčasovno vesoljstvo // um. neodvisen od prostora: brezprostorno prizorišče ♪
  6.      brezprostórje  -a s (ọ̑) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: brezčasje in brezprostorje; toniti v motno brezprostorje / modro brezprostorje neba // um. neodvisnost od prostora: na sliki se zgodba dogaja v brezprostorju ♪
  7.      brezprostórnost  -i ž (ọ̄) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: kozmična brezprostornost; ravnina je vzbujala vtis brezprostornosti // um. neodvisnost od prostora: brezprostornost slikarske kompozicije; s praznim ozadjem je slikar dosegel vtis brezprostornosti ♪
  8.      brezrokávnik  -a m (ȃ) jopica ali pulover brez rokavov: obleči brezrokavnik; kožuhovinast, pleten, žametast brezrokavnik / posrebreni gumbi na brezrokavniku telovniku ♪
  9.      brezsmérnost  -i ž (ẹ́) knjiž. kar je brez smeri, cilja: življenjska brezsmernost / brezsmernost v umetnosti ♪
  10.      breztendénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez tendence: breztendenčna poezija, umetnost ♪
  11.      brezvzróčen  -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez vzroka, razloga: brezvzročna, nerazumljiva blodnja; brezvzročna žalost in otožnost; brezvzročno veselje / v naravi ni brezvzročnih pojavov ♪
  12.      bridkóst  -i ž (ọ̑) trpka duševna bolečina: prizadejal ji je mnogo bridkosti; užiti dovolj bridkosti; z bridkostjo v srcu gleda njegovo početje; bridkost srca; življenje brez težav in bridkosti / smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju ♪
  13.      bríht  -i ž (ȋ) nižje pog. pamet, razum: biti pri brihti / bolnik je že pri brihti pri zavesti ♪
  14.      bríhta  -e ž (ȋ) pog., redko bistroumnost, bistrost: vprašanje je rešil s pravo naravno brihto / pooseb., ekspr. o ti brihta ti! ♪
  15.      bríhtati  -am nedov. (í) star. spravljati k zavesti, buditi: bolnika brihtajo iz omame bríhtati se star. umsko razvijati se: fant se je začel brihtati ♪
  16.      bríhten  -tna -o prid., bríhtnejši (í ȋ) pog. bistroumen, pameten: fant ni kdove kako brihten; ima zdrave, brihtne otroke; zelo brihtne glave je / ekspr. to je brihtna glavica bríhtno prisl.: brihtno govoriti; sam.: večkrat ugane kako brihtno ♪
  17.      bríhtnež  -a m (ȋ) pog., ekspr. bistroumen človek: to ti je brihtnež ♪
  18.      bríhtnost  -i ž (í) pog. bistroumnost, bistrost: hvalili so ga zaradi brihtnosti; za to ni treba posebne brihtnosti ♪
  19.      briljánca  -e ž (ȃ) knjiž., ekspr. popolno oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: tehnična briljanca pianista; ta tekst zahteva skrajno briljanco igranja / orkestralna briljanca ♪
  20.      brisáča  -e ž (á) kos blaga določene oblike za brisanje telesa: frotirati se z grobo brisačo; lanena, umazana brisača / kopalna, kuhinjska brisača ♪
  21.      brízgalica  -e ž (ȋ) redko brizgalka: glicerinska brizgalica z gumijastim nastavkom ♪
  22.      brkónčica  -e ž (ọ̑) nar. gorenjsko trobentica: šopek rumenih brkončic ♪
  23.      brnístra  -e ž (ȋ) bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji ♪
  24.      brodíti  bródim nedov. (ȋ ọ́) 1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje ∙ ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi 2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi: broditi po svetu; broditi po travnikih in gozdovih; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi; misel na beg mu neprestano brodi po glavi 3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi; broditi z žlico po juhi 4. zastar. pluti: dolga leta je brodil po morju brodèč -éča -e: s prsti brodeč po beli bradi ♪
  25.      brogovíta  -e ž (ȋ) bot. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami, Viburnum opulus: na robu gozda je cvetela brogovita; vrtna brogovita okrasni grm z belimi cveti v socvetjih, podobnih kepam, Viburnum opulus sterile ♪

   1.237 1.262 1.287 1.312 1.337 1.362 1.387 1.412 1.437 1.462  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA