Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Um (1.051-1.075) 
- anilínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na anilin: anilinsko barvilo; anilinsko črnilo ◊ tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev ♪
- animalíst -a m (ȋ) umetnik, ki upodablja živali: bil je žanrist in animalist ♪
- anonímen -mna -o prid. (ȋ) 1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik; ostal je anonimen // pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek; anonimna ovadba; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura 2. redko ki nima (slavnega) imena: iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika anonímno prisl.: anonimno priobčiti članek ♪
- anortít -a m (ȋ) min. rudnina kalcijev alumosilikat, kalcijev glinenec ♪
- ansámbel -bla m (á) 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji ♪
- antedatírati -am dov. in nedov. (ȋ) navesti, zapisati na čem starejši datum namesto pravega: potrdilo je antedatiral za cel mesec ♪
- anténa -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti ◊ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika ♪
- antepéndij -a m (ẹ́) um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize: baročni antependij // rel. prt na sprednji strani oltarne mize ♪
- ànti prisl. (ȁ) nar. izraža samoumevnost; menda: Anti ne boš rekla, da je takale lepa in vesela ljubezen greh? (M. Hus) ♪
- antíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov ♪
- ántilogarítem -tma m (ȃ-í) mat. število, ki ga dobimo pri antilogaritmiranju ali ki ga logaritmiramo; numerus: antilogaritem števila ♪
- antiohíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Antiohijo: antiohijski patriarh ♦ rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum ♪
- antipéndij -a m (ẹ́) um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize; antependij: baročni antipendij // rel. prt na sprednji strani oltarne mize ♪
- antipód -a m (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji ♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble ♪
- antiséptik tudi antiséptikum -a m, mn. antiséptika s in antiséptiki m (ẹ́) med. antiseptično sredstvo: uporabili so najmočnejši antiseptik ♪
- antitóksičen -čna -o prid. (ọ́) biol. ki deluje proti toksinom: antitoksični serum ♪
- antropometríjski -a -o (ȋ) pridevnik od antropometrija: antropometrijski instrumenti; antropometrijski pregled ♪
- aparát -a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat ♪
- apatít -a m (ȋ) topazu podoben poldrag kamen rumene barve: nakit z apatitom ♦ min. kalcijev fosfat s fluorom in klorom; ležišča apatita ♪
- apelírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost ♪
- ápnast -a -o prid. (á) umazan od apna: apnasta lopata // ki vsebuje apno: apnast kompost ♪
- apnén -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na apno: apneni belež; apnena malta; apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec / apnena jama ◊ agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; petr. apneni maček lehnjak apnéno prisl.: zrl je v njen apneno beli obraz ♪
- apogéj -a m (ẹ̑) astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v apogeju; umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto ♪
- apolíničen -čna -o prid. (í) knjiž. skladen, umerjen: apolinični tip človeka; princip apolinične lepote / dionizična in apolinična glasba, umetnost ♪
- apologét -a m (ẹ̑) knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti; spadal je med apologete kapitalizma; apologet krščanstva ♦ rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo ♪
926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 
