Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UT (976-1.000)


  1.      babuvízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk francoskega utopističnega komunista Babeufa ♪
  2.      bájta  -e ž (ȃ) 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta? ♪
  3.      bákla  -e ž (ȃ) svetilo iz lesa ali iz vnetljive snovi na držalu: prižgati, utrniti baklo; goreča, smolnata bakla; gori kakor bakla močno; pren. bakla napredka ◊ astr. sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja ♪
  4.      balétka  -e ž (ẹ̑) 1. baletna plesalka: operna baletka; stoji na prstih kakor baletka 2. nav. mn., žarg. baletni čeveljčki: obuti baletke ♪
  5.      balínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na balinarje ali balinanje: balinarsko prvenstvo / balinarski klub ♦ šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m ♪
  6.      balneolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na balneologe ali balneologijo: balneološki inštitut; balneološki kongres ♪
  7.      bálzam  -a m (ȃ) 1. smola balzamovcev: iz dreves se cedi balzam; peruanski balzam ♦ kem. izcedek iz iglavcev // zdravilo iz te smole: zdraviti z balzamom; balzam za rane 2. knjiž. tolažba, uteha: njene besede so bile zanj pravi balzam ♪
  8.      bámbusovje  -a s (ȃ) bambusov gozd: utirati si pot skozi bambusovje ♪
  9.      banálen  -lna -o prid., banálnejši (ȃ) pusto vsakdanji, obrabljen, plehek: to ni le banalen poklon, resnico govorim; banalne fraze / banalen dovtip neokusen, priskuten ♦ med. banalen prehlad navaden prehlad banálno prisl.: rekel je nekaj banalno sočutnih besed ♪
  10.      bandáža  -e ž (ȃ) 1. med., šport. tesna poveza, zlasti za zavarovanje in utrditev sklepov: ortopedska bandaža 2. žel. zamenljiv obroč na platišču železniškega kolesa ♪
  11.      bankína  -e ž (ȋ) grad. utrjeni pas ob cesti, nasipu ali obrežju: mopedist je podrl pešca na desni bankini ♪
  12.      barbakán  -a m (ȃ) arhit. stavba, ki v srednjeveškem utrdbenem sistemu varuje glavni vhod ♪
  13.      barél  -a m (ẹ̑) v angleškem in ameriškem okolju sodu podobna posoda različnih velikosti za tekočine ali razsuto blago: barel za nafto ♪
  14.      bárva  -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno ◊ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice ♪
  15.      bastárd  -a m (ȃ) 1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta pes je bastard 2. slabš., redko nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda // izrodek, izvržek: rekli so, da je svinja in bastard ♪
  16.      bastíja  -e ž (ȋ) srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi: stražiti na bastiji / Bastija ječa v Parizu, ki so jo revolucionarji zavzeli leta 1789 // utrdba sploh ♪
  17.      báten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bat 2: batni kompresor, motor, stroj; batna črpalka / batni obroči tesnilni obroči v utorih na obodu bata ♪
  18.      báti se  bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga zelo / elipt.: nič se bati! pog. nič bati! // čutiti spoštljiv strah: fant se boji samo očeta; boga se bati; celo šefa se ne boji 2. preh. s strahom pričakovati kaj neprijetnega: bati se kazni, smrti, toče, trpljenja / lakote se jim ni bati; tako oblečen se ne bojim mraza // ne želeti si, ne marati: bati se odgovornosti, stroškov, zamere; teh razgrajačev se vse boji / bojijo se njenega strupenega jezika 3. z nedoločnikom kot predmetom ne imeti dovolj poguma, ant. upati si: vsako stvar se boji začeti; boji se jim zameriti; bal se je zaplavati; fantje so se bali (iti) k vojakom; boji se (iti) domov / ta se boji deklet se jih plašno izogiba 4. biti v skrbeh za koga ali za kaj: starši se boje za otroke; boji se za njegovo srečo, zdravje / bati se za imetje, zaslužek / ne boj se, vse bo dobro; bal sem se, da me bodo napak razumeli; boji se, kaj bo / Janez se boji, da bo brat umrl; s pleonastično nikalnico boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl 5. ekspr. domnevati, meniti, misliti: bojim se, da ni tako, kot mislite; slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo; bojim se, da se motiš; bojim se, da se ne motiš da imaš prav; ne boš mi ušel, ne boj se nikar ne misli / bojim se, da vas motim ● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. ali se ne bojiš boga kako si upaš kaj takega storiti; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pri tem delu se ga ne bojim upam se meriti z njim; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi bojé se zastar.: šli so ga iskat, ne boje se mraza in noči bojèč se -éča -e: boječ se jeze, pikrih opazk; zastar. prečula je vso noč, neizmerno boječa se zanj; prim. boječ ♪
  19.      bávtara  -e ž (á) 1. manjša, preprosta loputna vrata: odpreti bavtaro nad svinjskim koritom; strešna bavtara 2. kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja: zapeti bavtaro; hlače na bavtaro ♪
  20.      bêbast  tudi bébast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh 2. redko bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta! bêbasto tudi bébasto prisl.: bebasto se smejati ♪
  21.      béden  -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž ♪
  22.      bedeníca  -e ž (í) nar. narcisa: gmajna, posuta z dehtečimi bedenicami ♪
  23.      bég 2 -a m (ẹ̑) zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik: muslimanski begi so si razdelili zemljo; okruten beg / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Skender beg ♪
  24.      begánica  -e [tudi bǝg] ž (ȃ) nar. gorenjsko snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: vitke in visoke beganice ♪
  25.      begôten  -tna -o prid. (ó) pesn. 1. kratkotrajen, bežen: begoten pogled, privid, trenutek; begotna misel / komaj zaznaven, begoten smehljaj 2. ki se hitro časovno odmika: begotno življenje; tek begotnih let // ki se hitro premika: begotna senca se lovi po ulici begôtno prisl.: oči so mu begotno obstale na njej ♪

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA