Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UT (870-894)



  1.      utíti se  inútiti se -im se dov. ( ú) knjiž. čustveno se vživeti: zna se včutiti v otroke / včutiti se v pesem, sliko
  2.      vedúta  -e ž () mesto, pokrajina ali njun del, ki se vidi z določene točke: gledal je znano veduto pred seboj; mestna veduta se je spremenila; vedute parkov, spomenikov // um. slika, na kateri so natančno, stvarno upodobljeni mesto, pokrajina ali njun del: razstavljati portrete in vedute; vedute beneških slikarjev / z vedutami poslikani krožniki
  3.      vedúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na veduto: vedutni pogledi / vedutni motivi; vedutna krajina
  4.      vêrmut  -a m () italijansko desertno vino z različnimi dodatki: piti vermut / vermut z limono in ledom
  5.      volúta  -e ž () um. arhitektonski okrasni element v obliki spirale, polž: baročna voluta; kapitel z volutami / miza z nogami v obliki volut
  6.      volúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na voluto: volutni zavoji / volutni kapiteli
  7.      vplúti  vplôvem in vplújem dov., tudi vplovíte (ú ó, ú) s plutjem priti v kaj: ladja vplove v pristanišče, zaliv
  8.      vplútje  -a s () glagolnik od vpluti: vplutje ladje
  9.      vsúti  vsújem dov., vsúl in vsùl (ú ) spraviti kaj sipkega, drobnega v kaj: vsuti pšenico v grot; vsuti zdrob v mleko vsúti se 1. usipajoč se pasti, prodreti v kaj: v čevlje se mu je vsula zemlja / ekspr. v prostor se je vsula svetloba 2. ekspr. (hitro) množično priti: v krčmo so se vsuli ljudje
  10.      vzplahutáti  -ám in vzplahútati -am dov.; ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: petelin vzplahuta in zakikirika / vzplahutati s perutmi // plahutaje vzleteti: z vrha smreke vzplahuta jata vran; pren., knjiž. po sobah vzplahuta šepet
  11.      vzplahutávati  -am nedov. () večkrat vzplahutati: na drogu vzplahutava krokar
  12.      vzplúti  vzplôvem in vzplújem dov., tudi vzplovíte (ú ó, ú) ploveč dvigniti se na površje: poškodovana podmornica je morala takoj vzpluti / ekspr. ptice vzplovejo pod nebo vzletijo
  13.      vzprhútati  -am dov., tudi vzprhutála (ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: med vejevjem vzprhuta ptica / vzprhutati s perutmi // prhutajoč vzleteti: iz grmovja vzprhuta raca
  14.      vzprhutávati  -am nedov. () večkrat vzprhutati: ptica v kletki vzprhutava // prhutajoč vzletavati: jate vran vzprhutavajo z dreves
  15.      vzprhútniti  -em dov.) hitro, slišno zamahniti s perutmi: petelin zakikirika in vzprhutne // prhutajoč vzleteti: ptica vzprhutne iz grma
  16.      zabútati  -am dov.) 1. večkrat se s silo zadeti ob kaj: vrata so v vetru zabutala ob podboje // ekspr. večkrat močno udariti: nekdo je zabutal po vratih 2. ekspr. dati močne, zamolkle glasove: v daljavi so zabutali topovi ● brezoseb., ekspr. v glavi ji je zabutalo začutila je topo, ritmično se ponavljajočo bolečino
  17.      zacvrkútati  -am dov. (ū) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kanarček je glasno zacvrkutal // dati cvrkutanju podobne glasove: stopnice so zacvrkutale
  18.      začúti  -čújem dov., začúl in začùl (ú ) raba peša zaslišati: začuti korake, udarce; začul je, da prihajajo obiskovalci; v daljavi se je začulo mukanje živine začúvši zastar.: ozrl se je, začuvši znan glas
  19.      začutíti  in začútiti -im dov. ( ú) 1. s čutili zaznati: pod prsti je začutil kri; začutiti potres, top udarec / pes laja, ker je začutil ljudi / star.: ko so začutili korake, so se poskrili zaslišali; začutiti parfum zaduhati 2. nagonsko dojeti ali predvideti kaj: na sebi je začutil njihove poglede; takoj so začutili, da je nekaj narobe / živali začutijo nevarnost // dojeti s čustvi: skušal je začutiti in razumeti čas, v katerem živi; začutiti glasbo, naravo 3. ugotoviti z zavestjo prisotnost česa: v njegovih besedah so začutili užaljenost / začutiti potrebo po gibanju 4. doživeti čustva, občutke: začutiti jezo, veselje, žalost / začutiti z reveži občutiti sočutje 5. z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začutil je bolečine v hrbtu; začutiti lakoto; začutiti trenutno slabost / začutiti ljubezen, spoštovanje do koga začutíti se in začútiti se v svoji zavesti oblikovati o svojem stanju, položaju tako mnenje, kot ga nakazuje določilo: fant se je začutil odraslega; začutila se je samo in zapuščeno
  20.      zahrúti  -hrújem dov. (ú) nastopiti, pojaviti se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo: burja, nevihta zahruje / bitka je zahrula // ekspr. zakričati, zavpiti na koga: zahruti na otroka; jezno zahruti
  21.      zajutrek  gl. zajtrk
  22.      zalopútniti  -em dov.) 1. glasno zapreti, zlasti vrata: zaloputniti naoknice; jezno zaloputniti z vrati / zaloputniti pokrov klavirja 2. ekspr. dati močen, zamolkel glas: v vetru so zaloputnile naoknice
  23.      zaplahutáti  -ám in zaplahútati -am dov. ; ū) 1. večkrat hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoši so zaplahutale / ptica zaplahuta in odleti; brezoseb. med drevjem je zaplahutalo / zaplahutati s krili, perutmi / ekspr. iz žepa je potegnil robec in zaplahutal z njim pomahal; pren. srce mu je zaplahutalo v prsih; strah je zaplahutal v njegovih očeh // plahutaje zleteti: vrani so zaplahutali čez polje; po zraku so zaplahutali netopirji / ekspr. zaplahutala je čez cesto mimo njega 2. zaplapolati, zavihrati: jadra so zaplahutala v vetru
  24.      zaplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi zaplovíte (ú ó, ú) 1. začeti pluti: dvignili so sidro in zapluli / jadrnica je zaplula z vetrom // ploveč se usmeriti, iti kam: ladja je zaplula k obali, skozi preliv, v pristanišče / ekspr. ptica je zaplula po zraku zletela / ekspr. temni oblaki so zapluli čez nebo so se pojavili na njem 2. ekspr. lahkotno, mirno iti, oditi: neslišno je zaplula po preprogi 3. ekspr. začeti se širiti, razširjati: vonj po pečenki je zaplul v sobo / njegov glas je zaplul po prostoru 4. ekspr., v zvezi z v postati deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: zapluti v nezmernost / dežela je zaplula v nasprotja / zapluti v spanec zaspatiekspr. življenje je zaplulo v stare vode stvari se niso nič spremenile
  25.      zaprhútati  -am dov., zaprhutála (ū) 1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: tik ob njem je zaprhutal petelin; brezoseb. v gozdu je nenadoma zaprhutalo / ekspr. ognjeni jeziki so zaprhutali slišno zaplapolali 2. prhutajoč zleteti: prepelica je zaprhutala izpred kose; ptič zaprhuta v zrak

   745 770 795 820 845 870 895 920 945 970  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA