Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UT (851-875)


  1.      tribút  -a m (ȗ) zgod. dajatev, ki jo morajo plačevati zlasti pripadniki okupirane ali premagane države: naložiti, zahtevati tribut // dajatev sploh: plačevati tribut zemljiškemu gospodu ♪
  2.      tribúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na tribut: tributne zahteve / tributni davek ♪
  3.      túta  -e ž (ū) zlasti v primorskem okolju kombinezon: obleči tuto; delavci v tutah ♪
  4.      túta  medm. (ū) za uspavanje otroka: aja, tuta, aja, spi otrok moj / tuta nina; aja tuta ♪
  5.      tútast  -a -o prid. (ū) zastar. nezgovoren in bojazljiv: ne bodi no tutast, povej kaj ♪
  6.      tútati  -am nedov. (ȗ) ekspr. hupati, trobiti: mimo so drveli avtomobili in tutali ♪
  7.      tútka  -e ž (ȗ) slabš. nezgovoren in bojazljiv človek: ta fant je prava tutka; ne bodi taka tutka ♪
  8.      tútor  -ja m (ū) knjiž. varuh, skrbnik: postaviti mladoletniku tutorja; pren. tutor življenja ♪
  9.      tútorski  -a -o prid. (ū) knjiž. varuški, skrbniški: tutorske dolžnosti ♪
  10.      tútorstvo  -a s (ū) knjiž. varuštvo, skrbništvo: sprejeti tutorstvo / lastiti si tutorstvo nad kom; idejno, politično tutorstvo ♪
  11.      tútti  [tuti] prisl. (ȗ) označba za igro, petje celotnega orkestra, zbora vsi (skupaj): pri nekaterih baladah nastopa delitev petja na solo in tutti; neskl. pril.: tutti mesta v skladbi ♪
  12.      tútu  medm. (ū) za uspavanje otroka: peti: tutu, tutu / aja tutu; aja tutaja, aja tutu ♪
  13.      tutú  in tútu medm. (ȗ; ȗ) posnema glas hupe, trobljenje: pred ovinkom je zatrobil: tutu, tutu / pesn. pomlad je že tu, tututu, so zatrobile trobentice ♪
  14.      usnúti  usnújem dov. (ú) star. zaspati: dolgo ni mogla usnuti; globoko, sladko usnuti ● star. za večno usnuti umreti usnúl -a -o: pravljica o usnuli Trnjulčici ♪
  15.      usúti  usújem dov., usúl in usùl (ú ȗ) 1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: usuti zrnje iz vreče; usuti na tla / usula je predenj košaro jabolk 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročiti, da pride kaj kam v veliki količini: oblaki so usuli dež, točo / strojnice so usule krogle na vojake / sonce je usulo svoje žarke skozi okno usúti se 1. zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od nagnjene ali navpične površine: s stene se je usul omet / s pobočja se je usul plaz // zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od česa sploh: z veje se je usul sneg / ko zapiha veter, se z mačic usuje cvetni prah 2. v veliki količini pasti: na cesto se je usulo kamenje / na kosce se je usul roj os / svetli kodri so se ji usuli na čelo // ekspr. začeti gosto, močno padati: najprej je zagrmelo, nato se je usul dež; iz črnega oblaka se je usula toča; pren. iz ust so se ji usule obtožujoče besede 3. ekspr. (hitro) množično priti: iz šole so se usuli otroci; demonstranti se usujejo čez trg / množica se je usula proti mestu ● ekspr. tisoč vprašanj se je usulo nanj dobil je veliko vprašanj; ekspr. po licih so se ji usule solze začela je močno jokati ♪
  16.      valúta  -e ž (ȗ) 1. denarna enota kake države: zamenjati valuto; domača, francoska valuta; vrednost valute pada; dinar, dolar in druge valute 2. ekon. denarni sistem kake države glede na določenost vrednosti denarne enote, veljava: reforma valute / papirna ali prosta valuta pri kateri denarna enota ni določena z vrednostjo blaga, iz katerega je denar narejen; srebrna, zlata valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost srebra, zlata; vezana valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost kakega blaga, navadno zlata ali srebra 3. ekon. tuja, nedomača gotovina: kupovati, menjavati valuto; prodajati za valuto ● knjiž., ekspr. danes je besedna valuta razveljavljena vrednost ◊ ekon. klirinška valuta; valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; fin. konvertibilna valuta; devalvacija valute; jur. valuta: 31. 12. 1989 rok, čas nastanka določenega pravno odločujočega finančnega dejstva je 31. decembra 1989 ♪
  17.      valutáren  -rna -o prid. (ȃ) redko valuten: vpliv valutarnih sprememb na gospodarstvo ♪
  18.      valúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na valuto: valutni tečaj / valutno področje / valutna reforma ♪
  19.      včútenje  -a s (ū) glagolnik od včutiti se: včutenje v sočloveka ♪
  20.      včutíti se  in včútiti se -im se dov. (ȋ ú) knjiž. čustveno se vživeti: zna se včutiti v otroke / včutiti se v pesem, sliko ♪
  21.      vedúta  -e ž (ȗ) mesto, pokrajina ali njun del, ki se vidi z določene točke: gledal je znano veduto pred seboj; mestna veduta se je spremenila; vedute parkov, spomenikov // um. slika, na kateri so natančno, stvarno upodobljeni mesto, pokrajina ali njun del: razstavljati portrete in vedute; vedute beneških slikarjev / z vedutami poslikani krožniki ♪
  22.      vedúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na veduto: vedutni pogledi / vedutni motivi; vedutna krajina ♪
  23.      vêrmut  -a m (ȇ) italijansko desertno vino z različnimi dodatki: piti vermut / vermut z limono in ledom ♪
  24.      volúta  -e ž (ȗ) um. arhitektonski okrasni element v obliki spirale, polž: baročna voluta; kapitel z volutami / miza z nogami v obliki volut ♪
  25.      volúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na voluto: volutni zavoji / volutni kapiteli ♪

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA