Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
UT (820-844) 
- sprhutávati -am nedov. (ȃ) hitro, slišno zamahovati s perutmi: ptice sprhutavajo / sprhutavati s krili ♪
- spútnik -a m (ȗ) umetni satelit, izdelan v Sovjetski zvezi: izstrelitev novega sputnika ♪
- spútum -a m (ȗ) med. kar se izvrže iz pljuč, sapnika, izmeček: preiskati sputum; sputum tuberkuloznega bolnika ♪
- statút -a m (ȗ) pravni akt, ki določa osnovno ureditev kake organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti: imeti, sestaviti statut; na sestanku so razpravljali o statutu; statut občine, šole, ustanove; besedilo, določbe, osnutek statuta / sprejeti statut ♪
- statutáren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na statut: statutarna določila / statutarne razprave / statutarna komisija ♪
- statúten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na statut: statutni osnutek; statutne spremembe / statutna komisija ♪
- súbakúten -tna -o prid. (ȗ-ȗ) med. ki se ne razvija hitro in hudo: subakutna bolezen; vnetje mandeljnov je subakutno ♪
- subkután -a -o prid. (ȃ) med. podkožen: subkutana infekcija; subkutano tkivo subkutáno prisl.: dati injekcijo subkutano ♪
- substitút -a m (ȗ) knjiž. namestnik, zastopnik: če je hotel na dopust, si je moral v službi najti substituta // nadomestek, nadomestilo: razvija se proizvodnja substitutov lesa / kavni substituti ♦ jur. kdor nadomešča odvetnika; kdor deduje po oporoki, če prvi, v oporoki določeni dedič, ne deduje, nadomestni dedič ♪
- sutána -e ž (ȃ) knjiž. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov; talar: oblekel si je sutano; duhovnik v sutani in z biretom ♪
- súterén -a m (ȗ-ẹ̑) knjiž. podpritličje: stanovati v suterenu ♪
- súterénski -a -o prid. (ȗ-ẹ̑) knjiž. podpritličen: suterensko stanovanje ♪
- súti sújem nedov., súl in sùl (ú ȗ) star. 1. sipati: suti žito v vrečo / sonce suje žarke z neba / sreča ni sula rož v njegovo življenje 2. usipati se, padati: kamenje suje na cesto; iskre so se sule na vse strani / toča se že suje 3. (hitro) množično prihajati; usipati se: iz dvorane so suli ljudje ♪
- sútje -a s (ú) nar. grušč: kršje in sutje ♪
- svetločúten -tna -o prid. (ū) fot. občutljiv za svetlobo: svetločutna snov ♪
- štatut ipd. gl. statut ipd. ♪
- šúta -e ž (ú) nar. dolenjsko drobno kamenje za nasipanje: navoziti šuto na cesto; kup šute ♪
- šútast -a -o prid. (ú) nar. zahodno omejen, neumen: imel je šutasto ženo ♪
- tankočúten tudi tenkočúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj: tankočuten bralec, opazovalec; tankočuten estet, umetnik / tankočuten opis dogodka izostren, prefinjen; tankočuten posluh za družbeno dogajanje 2. knjiž. rahločuten, obziren: tankočuten človek; biti tankočuten do bolnikov / tankočutno razumevanje ljudi tankočútno tudi tenkočútno prisl.: tankočutno opozoriti na kaj ♪
- tankočútje tudi tenkočútje -a [druga oblika tǝn] s (ȗ) knjiž. tankočutnost: umetnikovo tankočutje ♪
- tankočútnost tudi tenkočútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) 1. lastnost, značilnost tankočutnega človeka: tankočutnost umetnika / dogodke je opisal z veliko tankočutnostjo; jezikoslovna tankočutnost 2. knjiž. rahločutnost, obzirnost: tankočutnost se ne more družiti z grobostjo ♪
- tankoslúten tudi tenkoslúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) knjiž. tankočuten: tankoslutna ženska / tankosluten estetski čut izostren, prefinjen ♪
- tankoslútnost tudi tenkoslútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) knjiž. 1. tankočutnost: kritikova tankoslutnost 2. rahločutnost, obzirnost: cenil je materino tankoslutnost / tankoslutnost njenega srca ♪
- tekút -a m (ȗ) zool. droben zajedavec, ki živi na ptičih in sesalcih, Mallophaga: tekut sesa kri; kokoši imajo tekute ♪
- time-out tudi time out -a [tájmáu̯t] m (ȃ-ȃ) šport., pri košarki, odbojki krajša prekinitev igre na zahtevo trenerja, kapetana moštva, minuta odmora: trener se med time-outom posvetuje z igralci ♪
695 720 745 770 795 820 845 870 895 920 
