Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UT (751-775)



  1.      rjútje  -a s (ú) redko rjovenje: rjutje ranjene zveri
  2.      rút  -a m () nar. severozahodno s travo poraslo nekdaj izkrčeno zemljišče v hribovitem, gorskem svetu: strmi ruti
  3.      rúta 1 -e ž (ú) 1. žensko pokrivalo, navadno kvadratne oblike: dati ruto na glavo; njena mati nosi ruto; potegniti si ruto na oči; zavezati ruto na tilniku, pod brado; zavezati komu oči z ruto; pisana, velika ruta; svilena ruta; ogel rute; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo / naglavna ruta // kar je temu podobno: razgrnil je ruto in naložil nanjo jabolka / zaviti se v ogrinjalno ruto; oporna ruta okoli vratu zavezana ruta za oporo poškodovane ali obolele roke; ovratna ruta; pionirska ruta rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; taborniška ruta 2. star. robec: potegniti ruto iz žepa / žepna ruta ● star. povezati obleko v ruto v culo
  4.      rúta 2 -e ž () 1. tur. načrt, popis potovanja: ruta vključuje ogled glavnega mesta / določiti ruto za naslednji dan smer potovanja 2. navt. pas morja, po katerem poteka ladijski promet: ruta med pristanišči
  5.      rúta 3 -e ž (ú) knjiž., v zvezi vinska ruta vinska rutica
  6.      rúte  rút ž mn. () nar. hribi, planine: Vse rute, planine, niti skalnati podvrh in planote niso mogle zadušiti glasov (D. Druškovič)
  7.      rúten  -tna -o () pridevnik od ruta, pokrivalo: rutne rese
  8.      ruténij  -a m (ẹ́) kem. redka, trda žlahtna kovina sivkasto bele barve, element Ru: paladij in rutenij
  9.      ruténski  -a -o prid. (ẹ̑) zastar. ukrajinski: rutenska zemlja
  10.      rúti  rújem nedov. (ú) knjiž. ruvati: vihar je rul drevesa / ruti peso, repo puliti
  11.      rútica 1 -e ž (ú) manjšalnica od ruta, pokrivalo: na glavi je imela rutico / z rutico obvezati roko / potegniti rutico iz žepa robec
  12.      rútica 2 -e ž (ú) bot., v zvezah: pozidna rutica praprot s pernato deljenimi listi, ki raste po zidnih in skalnih razpokah, Asplenium ruta muraria; vinska rutica vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z dišečimi listi in rumenkasto zelenimi cveti, Ruta graveolens
  13.      rutíl  -a m () min. rudnina titanov dioksid: rutil v morskem pesku; kristali rutila
  14.      rutína  -e ž () 1. izurjenost, izkušenost, pridobljena z delom: imeti veliko rutino v prevajanju; pridobiti si govorniško rutino / družabna, poklicna rutina // nav. ekspr. tehnična dovršenost v izvajanju, podajanju brez ustvarjalnosti, osebne zavzetosti: režiser se je upiral rutini; igralska rutina; zaiti v preveliko rutino 2. nav. ekspr. strokovno delo, opravilo, potekajoče po že znanem, ustaljenem načinu: poleti v vesolje so postali rutina; aparati odvzamejo zdravniku velik del vsakdanje rutine
  15.      rutinêr  -ja m () kdor je v kaki stvari zelo izurjen, izkušen: postal je rutiner v prevajanju; šahist rutiner / ekspr. umetnik se je spremenil v rutinerja
  16.      rutinêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na rutinerje ali rutinerstvo: rutinerski birokrat / rutinerske razvade glasbenikov / rutinerska opravila rutinska rutinêrsko prisl.: rutinersko opravljati delo
  17.      rutinêrstvo  -a s () nav. ekspr. tehnično dovršeno opravljanje dela brez ustvarjalnosti, osebne zavzetosti: očitali so mu rutinerstvo; boriti se proti rutinerstvu
  18.      rutiníran  -a -o prid. () izurjen, izkušen: rutiniran alpinist, govornik, voznik; rutiniran pevski zbor / rutinirana kretnja rutinírano prisl.: rutinirano pisati
  19.      rutiníranost  -i ž () izurjenost, izkušenost: rutiniranost glavne igralke; rutiniranost naših tekmovalcev / v njegovem delovanju prevladujeta rutiniranost in konservativnost
  20.      rutínski  -a -o prid. () nanašajoč se na rutino: rutinsko prevajanje / rutinski članki, filmi; rutinska risba / režija bi morala biti bolj rutinska tehnično dovršena / rutinski poleti vojaških letal; rutinski zdravniški pregled; rutinsko delo / rutinska popravila navadna, vsakdanja rutínsko prisl.: te laboratorijske preiskave potekajo rutinsko
  21.      rútka  -e ž (ú) manjšalnica od ruta, pokrivalo: deklice v rutkah
  22.      salút  -a m () voj. častna salva z vojne ladje, ko jo obiščejo visoki državni predstavniki ali ko priplove v luko tuje države: salut ob prihodu predsednika / izstreliti salut
  23.      salutíranje  -a s () glagolnik od salutirati: salutiranje vojakov
  24.      salutírati  -am dov. in nedov. () pozdraviti z dvigom desne roke ob sence glave ali predse: vojak je udaril s peto ob peto in salutiral; salutirati generalu / oficirji so salutirali v pozdrav
  25.      sámoutrjevánje  -a s (-) knjiž. utrjevanje samega sebe: samoutrjevanje in samoobvladovanje

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA