Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
UT (720-744)
- pútrh -a m (ȗ) nar. lesen ročni sodček: ponudil mu je požirek iz putrha / putrh mošta ♪
- pútrih -a m (ȗ) nar. lesen ročni sodček: nositi vodo v putrihu ♪
- pútršek -ška m (ȗ) manjšalnica od putrh: natočiti iz putrška ♪
- pútto -a [puto] m (ȗ) um. kip ali podoba navadno golega in krilatega majhnega otroka: izklesati putta / baročni putto ♪
- rabútanje -a s (ȗ) glagolnik od rabutati: rabutanje v sosedovem sadovnjaku ♪
- rabútati -am nedov. (ȗ) pog. trgati, nabirati na tujem: rabutati češnje ♪
- rahločúten -tna -o prid., rahločútnejši (ū) ki v ravnanju, vedenju kaže občutljiv, razumevajoč odnos: rahločuten človek; celo do sovražnikov je rahločuten; z njo je zelo rahločuten / ima rahločutno srce / rahločutno ravnanje rahločútno prisl.: rahločutno komu kaj povedati ♪
- rahločútje -a s (ȗ) knjiž. rahločutnost: njeno nežno rahločutje ga je privlačilo / branila se je iz rahločutja ♪
- rahločútnež -a m (ȗ) ekspr. rahločuten človek: ta film ni primeren za rahločutneže; rahločutneži in bojazljivci ♪
- rahločútnost -i ž (ū) lastnost rahločutnega človeka: dobro pozna njeno rahločutnost; pomanjkanje rahločutnosti / iz rahločutnosti do nje ni več omenjal minule nesreče / z rahločutnostjo mu je pripovedoval o napakah rahločutno ♪
- razljútiti -im dov. (ū ȗ) zastar. razjeziti: njeno godrnjanje ga je razljutilo; ko je to slišal, se je zelo razljutil razljúčen tudi razljúten -a -o: biti razljučen; razljučena množica ♪
- razlopútniti -em dov. (ú ȗ) glasno odpreti, zlasti vrata: planil je k vratom in jih razloputnil na stežaj ♪
- razprhútati se -am se dov., tudi razprhutála se (ū) prhutajoč se razleteti: kokoši so se razprhutale po kurniku ♪
- razsúti -sújem dov., razsúl in razsùl (ú ȗ) 1. narediti, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: razsuti zrnje; po nesreči je kovance razsula po tleh; vžigalice so se razsule; pren., knjiž. misli so se mu razsule kot biseri z niza // narediti, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsuti pesek po dvorišču 2. ekspr. oddati, razširiti, navadno v veliki količini: sonce je razsulo svoje žarke; svetilka je razsula po sobi mehko svetlobo / pomlad je razsula cvetje po travnikih 3. nar. podreti, porušiti: komaj so pozidali, kar so jim med vojno razsuli / obzidje so razsuli s tanki / razsuti šipo razbiti, zdrobiti razsúti se 1. razpasti (na sestavne dele): razsušeni škaf se je razsul / okno se je v hipu razsulo; ekspr.: igrača se je razsula na
drobne koščke; razsuti se v nič 2. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska se razsuje / njegovo gospodarstvo se je razsulo je propadlo razsút -a -o: razsuti kovanci ♦ teh. peljati tovor v razsutem stanju; trg. razsuto blago nepakirano blago ♪
- redúta -e ž (ȗ) nekdaj 1. poslopje, prostor za slavnostne prireditve, ples: plesati v reduti; reduta in kazina // ples, pri katerem nosijo plesalci maske: udeležiti se redute; pustna reduta 2. voj. utrdba v obliki mnogokotnika z dvema jarkoma in vmesnim nasipom: streljati iz redute // najbolj utrjeni del utrdbe, pripravljen za samostojno obrambo: končno so zavzeli še reduto / reduta utrdbe ♪
- redúten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na reduto: redutna dvorana / redutna palača ♪
- regrút -a m (ȗ) nar. 1. nabornik: pregled regrutov 2. vojaški novinec: med neizkušenimi regruti je bilo že v prvi bitki precej žrtev ♪
- regrutírati -am nedov. in dov. (ȋ) nar. rekrutirati: regrutirati za partizane ♪
- rekrút -a m (ȗ) 1. nabornik: rekruti so se morali javiti v vojašnici; zdravniški pregled rekrutov 2. vojaški novinec: uriti rekrute; rekruti in stari vojaki ● publ. rekruti tihotapskih organizacij so iz različnih družbenih plasti novi člani, sodelavci ♪
- rekrutácija -e ž (á) glagolnik od rekrutirati: rekrutacija novih borcev / rekrutacija v partizansko vojsko / rekrutacija članov, pristašev / rekrutacija mlade buržoazije iz kmečkega prebivalstva ● dobiti poziv na rekrutacijo za nabor ♪
- rekrúten -tna -o prid. (ȗ) naboren: rekrutna komisija ● rekrutne vaje vaje vojaških novincev ♪
- rekrutíranec -nca m (ȋ) kdor je rekrutiran: rekrutiranci so odšli takoj v boj; prisilni rekrutiranec ♪
- rekrutíranje -a s (ȋ) glagolnik od rekrutirati: rekrutiranje mladih moških; prisilno rekrutiranje / rekrutiranje delavcev ♪
- rekrutírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. nabirati, pridobivati za sodelovanje v boju, vojski: rekrutirati mlade fante iz vasi / rekrutirati nove borce, vojake; rekrutirati za partizane, obveščevalno službo / dov. rekrutirali so ga v drugi bataljon sprejeli, vzeli kot novinca 2. publ. nabirati, pridobivati sploh: rekrutirati somišljenike iz delavskih vrst rekrutírati se publ. nastajati iz pripadnikov drugega sloja: večina delavstva se je rekrutirala iz kmečkega prebivalstva; izobraženstvo se rekrutira iz različnih družbenih plasti ● publ. na javnih prireditvah se rekrutirajo tudi nadarjeni glasbeniki se odkrivajo rekrutíran -a -o:
rekrutirani moški so odšli z enoto ♪
- rekrútski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rekrute: rekrutski šopek / rekrutske vaje ♪
595 620 645 670 695 720 745 770 795 820